Agrumi: grenivke, oranže, mandarine in limone so bojeviti razstrupljevalci jeter. Jetra precejajo kri in čistijo telo strupov. Če je vnesenih strupov več, kot se jih iz telesa sproti prečisti, pride do neravnotežja in kopičenja strupov v jetrih in drugod v telesu. Škodljive snovi ne motijo le procesa presnove, temveč tudi pretok življenjske energije. Zato so jetra tudi sedež jeze. Nasičena jetra so povezana s trenji v okolju, na energetskem nivoju pa z zastoji in neusklajenimi tokovi.


Agrumi vplivajo tudi na gibkost kit in vezi. Redno uživanje agrumov naredi telo prožno in mišice elastične. Pri težavah s togimi kitami in mišicami so agrumi več kot dobrodošli. Že po nekaj dnevih in tednih so opazni vidni rezultati v telesni gibljivosti, povečani odpornosti imunskega sistema ter vitalnosti. Ker dvignejo na površje globoko uskladiščene strupe v jetrih in drugod po telesu, ki se morajo izločiti skozi površinske organe izločanja, kot so koža, pljuča, limfa, črevesje, se lahko začasno pojavijo zdravilne krize v obliki izpuščajev in drugih motenj. Če zavestno zmanjšamo izpostavljenost okoljskim škodljivim snovem, kot so avtomobilski izpuh, cigaretni dim, umetni dodatki v industrijsko predelani hrani, deodoranti in spreji, se zdravilne krize zmanjšajo.

Agrume pred uporabo vedno dobro umijemo s toplo vodo in obrišemo. Njihova lupina je navadno kemijsko obdelana. Nezaželene snovi bi se namreč iz lupin prenesle preko rok v usta. To je pomembno tudi pri ožemanju sadežev. Pred ožemanjem morajo biti vsi agrumi dobro umiti in obrisani! Oranže za lupljenje namočimo v mlačni vodi za nekaj minut ter jih zdrgnemo z gobico, nato pa dobro obrišemo.

agrumi

Limone

Limone so iz Palestine prinesli v Evropo križarji. Poreklo imajo najverjetneje v Indiji ali Maleziji, od koder so se razširile v Asirijo, Aleksander Veliki pa jih je prenesel v Grčijo kot začimbni dodatek ter kozmetično sredstvo.
Limone vsebujejo veliko C-vitamina, limonina  in drugih antioksidantov, ki nevtralizirajo proste radikale in druge škodljive snovi v telesu. Tako skrbijo za imunski sistem in krepijo odpornost. Limonin se nahaja izključno le v limonah, ne najdemo ga v drugih sadežih. Kozarec mlačne vode s sokom pol limone ter žličko medu, ki ga spijemo vsako jutro na tešče ali kot napitek na prazen želodec, je močno sredstvo za čiščenje in obnovo telesa.


Zrele limone postopoma izgubljajo barvo in sočnost in postajajo vse bolj svetlo rumene. Vedno kupujmo le močno rumene limone, z gladko lupino brez madežev. Izberemo čvrste sadeže, ki so težki za svojo velikost. Obrane limone ne zorijo več, zato jih lahko hranimo dlje časa. Limone so pogosto obdelane z difenilom (etilenski plin), ki ohranja lupine sveže in rumene. Takšne limone so na pogled in otip kot povoskane. Raje se jim izogibajmo, prav tako pa ne kupujmo limon s trdo, nagubano ali plesnivo lupino.

Limone spadajo med najbolj vsestransko uporabne sadeže. Čudovit okus dajejo sladkim in slanim jedem. Nepogrešljive so v napitkih, sadnih kupah, omakah, cvrtju, solatah in sladicah. Eterično olje v limonini lupini ima močno aromo in izboljša tudi enolončnice. Bela plast pod limonino lupino vsebuje pektin, ki pripomore pri želiranju marmelad in želejev. Limonin sok deluje kot belilo in ga lahko uporabimo kot čistilo. Z njim si lahko posvetlimo kožo, svetli lasje pa po izpiranju z limoninim sokom dobijo še svetlejšo barvo.
Če z limoninim sokom premažemo svetlo sadje in zelenjavo, ki rada oksidira in potemni, preprečimo oksidacijske procese zaradi močne vsebnosti askorbinske kisline, to je C-vitamina. Le-ta je namreč močan naraven antioksidant. Iz limon dobimo več soka, če jih pred uporabo nekoliko segrejemo, na primer v topli vodi ali pa če jih povaljamo med dlanmi.

Odlično naravno sredstvo za razstrupljanje dobimo tako, da dodamo sok ene limone, pol litra vode ter tri velike žlice medu k 5-6 zmiksanim gomoljem surove rdeče pese. Premešamo in počakamo, da se med raztopi, nato pa uživamo močno temno rdečo sladico na tešče ali vsaj na prazen želodec. Nekaj dni lahko hranimo v hladilniku. Če ji dodamo kuhano proso, je prav nasitna in odlična za vmesni obrok.

Grenivke

Grenivke so vzgojene iz izvirnega zahodnoindijskega pomela. V sedemnajstem stoletju so prišle v Evropo. Uspevajo v vseh subtropskih krajih sveta.


Ena grenivka vsebuje za tretjino več C-vitamina, kot ga odrasel človek potrebuje dnevno. Razstrupljevalne snovi v grenivki upočasnjujejo nastajanje reaktivnih posrednikov v jetrih. Tako se škodljive snovi lažje in bolj temeljito izločajo. Kot ostali agrumi so grenivke izrednega pomena za elastičnost tkiv in vezi. Prožna hoja in gibko telo sta povezana z uživanjem soka grenivk. Dobro umite in obrisane grenivke ožamemo ročno ali v napravi za ožemanje limon. Sok je presenetljivo sladkega  in prijetnega okusa. Lahko ga razredčimo z mlačno vodo in pijemo na tešče kot eliksir mladosti. Zmanjša se utrujenost in poveča volja do življenja. Že po nekaj dneh ali tednih nas začne kar razganjati od energije in življenjskega elana.

Grenivkine peške rahlo pregriznemo med zobmi, lupino odstranimo z nohti ter zgrizemo belo jedrce. Koristne snovi v njih zmanjšajo glivična, virusna in vnetna obolenja. Znana je zdravilnost grenivkinih pešk. V lekarnah so na voljo kapljice grenivkinih pešk za naravno zatiranje zajedavcev tudi na vrtovih.

Grenivke so tem slajše, bolj kot je meso rožnato. Vse, tudi čisto rumene grenivke, pa imajo nenavadno sladek sok, ko jih iztisnemo. Velike so 10-17 centimetrov in iz ene grenivke dobimo cel skoraj kozarec slastnega soka. Pozimi krepi odpornost, poleti pa hladi ognjeno načelo in uravnoteža organizem.

Lupina grenivke mora biti gladka in čvrsta. Če je groba in napihnjena, ima manj soka. Ne kupujmo grenivk z udarjeno ali poškodovano lupino.


Oranže

Oranže izvirajo iz Kitajske. Prvotne so bile tako kisle, da so bile surove neužitne, zato so jih predelovali. Prve sladke oranže pa so v sedemnajstem stoletju prenesli v Evropo iz Indije.

Ena oranža ima dvakrat toliko C-vitamina, kot ga potrebuje dnevno odrasel človek. Vsebuje tudi obilo kalija in vlaknin. Sladke oranže so odlične surove v krhljih. Iztisnemo jih lahko v sok. Kozarec soka sveže oranže zjutraj je pravi eliksir. Dodajamo ga paradižnikovim omakam in juham. So odličen dodatek v vseh vrstah peciva. Poudarjajo čudovito aromo. Surove lupine oranž se dobro ujemajo s cimetom, ingverjem in kardamomom. Za solato k slanim jedem ponudimo oranže z rdečo peso, krešo, belgijskim radičem in tanko narezano čebulo.

Mandarine

Mandarine so bogat vir C-vitamina in beta karotena, ki je pomemben antioksidant. Odlične so v sadnih solatah. Krhlji mandarin so lahko priloga k slanim jedem (podobno kot melona). Kombiniramo jih lahko z orientalskimi začimbami, ingverjem in sojino omako.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: