Danes se alergija na hrano pojavlja precej pogostejše kot v preteklosti, velikokrat pa se alergije pojavijo že pri otrocih. V mnogih primerih se sicer izkaže, da simptomi niso povezani z alergijo, ampak gre pravzaprav za intoleranco. Da bi lahko razumeli razliko med obema, morate poznati značilnosti alergije med hrano. Tako boste lahko hitro ugotovili, ali je prišlo pri vašem otroku do alergijske reakcije na določeno hrano, in ustrezno ukrepali.


Alergija na hrano pri otrocih

Značilni simptomi alergije na hrano

Alergija na hrano pri otrocih se pravzaprav odraža podobno kot pri odraslih. Bistvo alergijske reakcije je, da organizem v določenem živilu prepozna tujka, zaradi česar pride do odziva imunskega sistema. Včasih organizem proizvede protitelesa, ki lahko zaznajo prisotnost problematičnega živila. Če bo otrok ponovno zaužil to hrano, bodo protitelesa imunskemu sistemu sporočila, da se morajo sprostiti določene snovi. Načeloma je to histamin, ki se bori proti vdoru »tujka«. Zaradi histamina pa pride tudi do značilne alergijske reakcije oziroma simptomov, povezanih z alergijo na hrano, ki so lahko zelo blagi, včasih pa tudi precej resnejši.

Običajno se simptomi pojavijo že v nekaj minutah, v določenih primerih pa se lahko to zgodi šele približno dve uri po zaužitju hrane, na katero je otrok alergičen. Najpogostejši simptomi so srbečica in pekoč občutek na jeziku. Včasih lahko otrok potoži, da je z njegovimi usti nekaj narobe. Srbeti ga lahko začnejo tudi ušesa, pogosto pa se pojavijo tudi izpuščaji in težave z dihanjem. V skrajnih primerih je lahko alergijska reakcija tudi življenjsko nevarna, zato je nujno takojšnje ukrepanje. Alergija na hrano se lahko pojavi, čeprav otrok pred tem ni imel težav z uživanjem določenega živila. Načeloma se sicer lahko alergija na hrano pri otrocih pojavi v povezavi z različnimi živili, vendar pa so v večini primerov to jajca, mleko, arašidi (in drugi oreški), gluten, soja, ribe in raki. Določene alergije lahko sicer z leti izginejo, pogosto pa trajajo tudi vse življenje.

Kako ukrepati, če pride do alergijske reakcije na hrano?

V primeru da opazite, da ima otrok težave z dihanjem, da prihaja do otekanja obraza in ustnic ali da začne otrok po obroku močno bruhati in dobi diarejo, morate nemudoma poklicati pomoč. Otrokove dihalne poti se lahko namreč zelo hitro zaprejo. Kadar simptomi niso tako resni, lahko počakate na obisk pri pediatru, ki vas bo napotil k specialistu. Ta bo lahko potrdil ali zavrgel domnevo, da gre za alergijo na hrano. Če se ugotovi, da gre res za alergijo, bo izpostavljeno tudi problematično živilo (včasih jih je lahko tudi več). V tem primeru boste dobili tudi podrobna navodila za ukrepanje ob morebitni ponovitvi alergijske reakcije.


Kadar gre za zelo hudo obliko alergije na hrano, pri katerih obstaja povečana nevarnost za anafilaktični šok, starši običajno dobijo tudi injektor adrenalina. Za zdaj sicer še ne obstajajo zdravila, ki bi lahko odpravila alergijo na hrano pri otrocih ali odraslih. Edina prava rešitev tako ostaja to, da poskrbite, da otrok ne bo užival živil, zaradi katerih lahko pride do reakcije. Pozorni morate biti tudi na razne »skrite sestavine« in vedno zelo natančno prebrati deklaracijo. Če niste prepričani, ali je določeno živilo zares varno za vašega otroka, raje pridobite dodatne informacije, kot da tvegate in otroka izpostavljate nevarnosti alergijske reakcije. O otrokovi alergiji na hrano obvestite tudi vse, ki občasno prevzamejo skrb za vašega otroka.

Razlikovanje med intoleranco in alergijo na hrano pri otrocih

Najpomembnejša razlika med intoleranco in alergijo na hrano pri otrocih je ta, da pri intoleranci ne pride do reakcije imunskega sistema. Za intoleranco so značilne predvsem težave pri prebavljanju določene hrane oziroma živila. Tako se po zaužitju pojavijo simptomi, kot so vetrovi, napihnjenost in diareja. Najpogostejša oblika intolerance na hrano pri otrocih je laktozna intoleranca. Najzanesljivejši odgovor na to, ali je prisotna alergija ali intoleranca, dajo posebni alergijski testi, ki ugotavljajo prisotnost specifičnih protiteles v otrokovem organizmu. Na podlagi postavljene diagnoze se določijo tudi nadaljnji ukrepi in smiselnost napotitve k drugemu specialistu.

Kaj pa alergija na hrano pri dojenčkih?

Pri dojenčkih se najpogosteje pojavi t. i. proteinski enterokolitis oziroma beljakovinska intoleranca. Posledica tega stanja so prebavne težava, na primer diareja, pojavi pa se lahko tudi hudo bruhanje. Oba simptoma predstavljata povečano nevarnost za dehidracijo, zato morate biti zelo previdni. Tovrstna intoleranca pri dojenčkih je sicer relativno redka, vendar pa je lahko zelo nevarna. Sprožilci simptomov so beljakovine v materinem mleku ali v adaptiranem mleku. Običajno pa beljakovinska intoleranca izzveni sama po sebi, ko otrok nekoliko zraste.

VEČ VSEBIN: