V zadnjih letih se je moč na trgu zaslediti okrepljen trend ponudbe različnih grafičnih simbolov, obeskov, predmetov ipd., ki jim njihovi avtorji oziroma prodajalci pripisujejo moč zaščite pred neželenimi dogodki, zlom, škodljivimi sevanji ali pa ki naj bi privabljali srečne dogodke in izpolnjevali želje tistega, ki jih nosi oziroma uporablja.


talisman

Včasih so ljudje iskali v njih zlasti zdravje in zaščito, danes pa predvsem pomoč pri reševanju čustvenih problemov, karieri in zaščiti pred škodljivimi sevanji. Raziskava med prebivalstvom Evropske unije je pokazala, da v njihovo moč verjame vsak četrti. Za nakup pa se odločajo ljudje iz vseh družbenih slojev, sicer pa največ kupujejo ženske.

Čarne simbole, ki jih najpogosteje prodajajo kot obeske, lahko v grobem razdelimo v dve skupini:

Amuleti, katerih namen je, da ščitijo tistega, ki ga nosi, pred škodljivimi in zlimi vplivi. Amuleti so lahko univerzalno zaščitni, lahko pa imajo funkcijo zaščite le pred točno določeno nevarnostjo ali neželeno situacijo. Gre torej za neke vrste pasiven simbol, ki škodljive energije nevtralizira.


Talismani, ki privabljajo pozitivne energije in prinašajo srečo. Redkeje kot pri amuletih najdemo talismane, ki so jim pripisovane univerzalne lastnosti; najpogosteje so torej izdelani za prav poseben namen in za točno določeno osebo. Beseda talisman izvira iz arabskega izraza tilisaman, kar pomeni “plačati, izvršiti, izpolniti”. Že iz izvora besede torej vidimo, da gre pri talismanih za aktivne simbole, saj je njihov namen izzvati želene spremembe tako v ljudeh, ki jih nosijo, kot tudi v njihovi okolici.

Korenine vere v moč amuletov in talismanov najdemo že v mlajšem paleolitiku; ljudje so že tedaj čutili potrebo tako po zaščiti pred zlimi silami kot tudi po tem, da se okrasijo. Takratno prebivalstvo je bilo naravnano predvsem animistično – za vsem vidnim svetom so slutili še duhovni svet, ki je, po takratnem prepričanju, oživljal vidnega. Od tod izhaja takratni simbolizem, brez katerega niso znali utemeljiti pojavnega sveta; z razvojem znanosti je bilo kasneje marsikaj pojasnjeno, ne pa vse. Tudi danes obstaja vrsta stvari, ki jih razumsko ne moremo definirati, tako da nekateri simboli živijo še danes z nezmanjšano močjo. Po drugi strani so mnogi simboli, ki so nekdaj veljali za močne, izgubili stik z zavestjo današnjega človeka, saj o njih nihče več ne razmišlja, jih ne uporablja… Lep primer ohranjanja moči s pozornostjo najdemo v filmu Merlin, in sicer v dialogu, kjer čarovnica Mab prepričuje svojo sestro o potrebi, da »obrneta ljudi nazaj k starim šegam«. Mab namreč to utemelji nekako takole: »Če ljudje v čarovnice in našo magijo ne bodo več verovali, bomo izgubile svojo moč in izginile«.

Pri amuletih in talismanih gre torej v osnovi za simbole, ki jim je dinamično moč na nezavedni ravni vdihnil človek s svojo vero, domišljijo in prepričanji, ker pa so bila ta prepričanja in razumevanja posameznih simbolov dokaj pestra, lahko preko le-teh posameznik vstopi v tisti del njihovih energij na nezavedni ravni, ki so v skladu z njegovo čustveno-mentalno ravnijo ter poznavanjem oziroma lastno interpretacijo simbola. Iz navedenega lahko sklepamo, da imajo največjo moč simboli, ki jih ljudje uporabljajo že tisočletja, kakršni so npr. križ, pentagram, t.i. Solomonov znak (šestkraka zvezda) ipd.

Energijsko delovanje amuletov in talismanov

Nekoč je veljalo prepričanje, da delujejo amuleti in talismani le v primeru, da so podarjeni, zelo pa je bilo pomembno tudi to, kdaj so jih za posamezne namene izdelali. Kasneje so menili, da delujejo bolje, kadar so posvečeni. Vse to je načeloma res. V veliki meri pa delujejo amuleti in talismani že tedaj, če v njihovo učinkovitost popolnoma verjamemo; ta vera nam vlije samozavest, s katero lažje mobiliziramo energijo, potrebno za uresničitev postavljenega cilja, po drugi strani pa ne moremo mimo dejstva, da smo del živega vesolja, prepojenega z univerzalnim informacijskim poljem. Z naravnanostjo k cilju, katero podpira simbol, ki smo si ga v ta namen izbrali (ni nujno, da gre za tradicionalni simbol), postanemo fokus energij, ki nas bodo na pohodu do cilja podprle (na podobni osnovi »deluje« kreativna vizualizacija).


Seveda pa je veliko bolje, če uporabimo za zaščito ali dosego nekega cilja simbol, kateremu so že v preteklosti pripisovali moč uresničitve predmetnega cilja. Na ta način lahko ob ustrezni čustveni angažiranosti pridemo v stik z energijami, ki so jih v povezavi z izbranim simbolom na nezavedni ravni skreirali vsi tisti, ki so v moč tega simbola verjeli. Posebno močni so t.i. arhetipski simboli, torej nekakšne prapodobe, katerih simbolika je tako globoko zapisana v kolektivno nezavedno, da so postali njegova struktura. Na tej osnovi se je razvilo precej tipov obeskov, ki imajo amuletno in talismansko kvaliteto:

  • simbolične podobe živali, preko katerih lahko pridemo v energijski stik s kvalitetami, ki so tem živalim pripisane; nekatere najdemo tudi v vlogi zodiakalnih znamenj (lev – pogum, golobica – mir in harmonija, skarabej – sonce in večno vračanje)
  • simboli zodiakalnih znamenj, ki evocirajo specifične kozmične energije
  • religiozni simboli, ki imajo najpogosteje varovalno (amuletno) funkcijo
  • pentaklji (čarobni pečati, ki so sestavljeni iz kroga, trikotnikov, kvadratov, pentagramov, šesterokrakih zvezd, hebrejskih črk, latinskih besed ali kabalističnih znamenj, privabljajo pa okultne sile, ki delujejo v skladu z namenom lastnika; gre torej za tipične talismane
  • numerološki talismani, ki evocirajo moči, povezane s simboliko posameznih števil
  • okrasni kamni, ki jim tradicionalno pripisujemo določene kvalitete oziroma povezave s planeti
  • preprosti simboli, katerim tradicionalno pripisujejo stik z določenimi energijami (štiriperesna deteljica – sreča, srce – ljubezen, roka z iztegnjenimi prsti – zaščita pred zlim pogledom) itd.

Pri najstarejših arhetipskih simbolih ali pri posvečenih amuletih in talismanih, pa vera v njihovo delovanje ni pomembna, saj gre za nekakšne »psihološke stroje«, ki transformirajo kozmično energijo v materialno resničnost. Tradicionalno je bilo zelo pomembno, kdaj in iz katerega materiala so izdelani, pomemben pa je seveda tudi postopek posvetitve, ki povzroči, da postane nek simbol središče duhovnih energij. Najbolj znani sta dve vrsti posvetitve – kabalistična in ritualna.

Pri starih arhetipskih simbolih in posvečenih amuletih ter talismanih, pa obstaja še en zanimiv moment njihovega delovanja – kadar jih nosimo na goli koži, njihovo informacijo »prebere« in se na to energijsko odzove voda, ki z deležem okoli 70% sestavlja človeško telo.

V zadnjem času pogosto naletimo na tekste, ki govorijo o moči spomina vode, kar so potrdile predvsem raziskave Japonca Emotoja. Zanimiv poskus, povezan z močjo spomina vode in tradicionalnimi arhetipskimi simboli, pa je izvedel Zagrebčan Drago Plečko. Svetovno znanega mojstra borilnih veščin Filipovića, ki je bil tisti čas nedvomno v optimalni psihofizični kondiciji, je priključil na aparat, ki je meril pretok energije po njegovih meridianih. Nato mu je na prsi pritisnil simbol moči – šestkrako zvezdo, sestavljeno iz dveh trikotnikov, ki simbolizirata spoj duhovnih in materialnih energij. Aparat je takoj zaznal znaten porast pretoka energije po Filipovićevih meridianih.


S tem pa je Plečko le znanstveno dokazal tisto, kar so v nekaterih tradicijah vedeli že davno prej. V Spodnji Avstriji je bila npr. še v prejšnjem stoletju navada, da se je mati, katere sina so vpoklicali k vojakom, z izbranim obeskom odpravila v cerkev, kjer ga je duhovnik blagoslovil, potem pa ga je obesila sinu okoli vratu tako, da se je dotikal kože! Na ta način ga je energijsko zavarovala ne glede na to, kakšen odnos je imel sin do zaščitnega amuleta.

Tadej Pretner

VEČ VSEBIN: