Mnogi ljudje opažajo, da ima letni čas velik vpliv na njihovo razpoloženje. Načeloma velja, da so depresivni občutki najpogostejši v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi kratki, noči pa dolge. Tako je zanimivo, da pri poporodni depresiji to »pravilo« morda ne velja. Ameriški raziskovalci iz bolnišnice v Bostonu so namreč ugotovili, da je tveganje za poporodno depresijo pravzaprav najnižje pri tistih ženskah, ki so rodile ali spomladi ali pa pozimi!


Rojstvo v zimskem času

Poporodna depresija naj bi prizadela kar 10 % vseh porodnic

Da so se dokopali do svojih ugotovitev, so strokovnjaki preučili primere več kot 20.000 žensk, ki so rodile med letoma 2015 in 2017. Med njimi je bilo skoraj 1000 žensk, ki so se soočile s poporodno depresijo. Načeloma velja, da naj bi bil odstotek v praksi še višji, saj mnogo žensk skriva svoje občutke. Tako se domneva, da naj bi kar približno 10 % žensk, ki so rodile, doživelo vsaj določene simptome anksioznosti ali depresije, na primer hudo žalost, tesnobo, nemir, pomanjkanje koncentracije, močno utrujenost, težave s spanjem ipd. Ker se to ne sklada nujno s podobo srečne novopečene mame, na katero v družbi pogosto naletimo, mnoge ženske raje trpijo v samoti.

So mame otrok, rojenih pozimi in spomladi, res najbolj srečne?

Eden od ciljev raziskovalcev je bil tako tudi ugotoviti, kateri dejavniki tveganja so tisti, ki najbolj povečajo možnost za poporodno depresijo. Tako bi lahko te dejavnike omejili – ali pa vsaj hitreje zaznali, ali določena porodnica sodi v t. i. rizično skupino. Eden od možnih vplivov, ki so ga raziskovalci preučevali, je bil tudi vpliv letnega časa. Čeprav so pričakovali, da bo poporodne depresije največ pri ženskah, ki so rodile pozimi, se je izkazalo, da to ne drži zares. Pravzaprav je analiza razkrila nekaj povsem nasprotnega: poleg tistih žensk, ki rodijo spomladi, so prav mame otrok, rojenih pozimi, med »najbolj srečnimi« – oziroma obstaja pri njih najmanj možnosti za poporodno depresijo.

Posebna previdnost potrebna tudi pri materah nedonošenčkov

Seveda pa obstaja tudi ogromno drugih dejavnikov, ki lahko potencialno vplivajo na razvoj poporodne depresije. V sklopu omenjene raziskave je bilo na primer ugotovljeno še, da tveganje za poporodno depresijo manjše pri tistih ženskah, katerih nosečnost je trajala dlje. Pri materah nedonošenih otrok bi bila torej potrebna še posebna pozornost, da se pravočasno prepozna in zajezi morebitne težave s poporodno depresijo. Zanimiva je še povezava med epiduralno anestezijo in poporodno depresijo, ki so jo zaznali raziskovalci. Ugotovili so namreč, da je bilo več poporodne depresije pri tistih ženskah, ki niso prejele anestezije, kot pri tistih, ki so jo.


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin:

Spletne zanimivosti:

loading...
SHARE
Karmen Jordan
Karmen Jordan je diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.