Človeška sperma je namreč najbolj zdrava pozimi in zgodaj spomladi, zdaj razkrivajo znanstveniki. Pozimi je v spermi več semenčic, ki se tudi hitreje premikajo. Od pomladi naprej kakovost sperme enakomerno upada. Razloga za to še ne vedo, vendar predvidevajo, da hladnejše temperature omogočajo boljše okolje za spermo. sperma


Izraelski znanstveniki so preučevali vzorce več kot 6000 moških, ki so se zdravili zaradi neplodnosti. Ugotovili so, da je pozimi več spermijev, ki hkrati še hitreje plavajo in imajo manj nepravilnosti, kar bi lahko pomagalo razložiti, zakaj je tako veliko število otrok rojeni v jeseni.

Sperma in sezonske spremembe, ki lahko vplivajo na kakovost

Pri podobnih študijah na živalih so sezonske spremembe v količini sperme in plodnosti povezane z dejavniki, kot je temperatura, trajanje izpostavljenosti dnevni svetlobi in hormonska nihanja. V reviji American Journal of Obstetrics & Gynaecology so raziskovalci poudarili, da je dognanje, da gre za sezonskost, lahko ključnega pomena, še posebej pri parih, ki se borijo z moško neplodnostjo in trpijo neuspešno in dolgotrajno zdravljenje neplodnosti. Svetovna zdravstvena organizacija za običajno število semenčic opredeljuje vse, kar je višje kot 16 milijonov spermijev na mililiter.

Upoštevajoč, da je potrebnih približno sedemdeset dni za telo, da proizvede spermij, so raziskovalci ugotovili, da so imeli moški z normalno proizvodnjo sperme najbolj zdravo spermo v zimskem času. Ti moški so tako proizvedli okrog 70 milijonov spermijev na mililiter sperme v zimskem času. Okoli pet odstotkov je bilo takšnih, ki so imeli hitro plavajočo spermo, ki izboljšuje možnost para za zanositev. A med tistimi, ki so imeli 68 milijonov spermijev na mililiter v pomladi, jih je le okoli tri odstotke imelo hitro premikajoče se spermije.


Kaj pa življenjski slog?

»Najtežji del tega je razvrščanje odgovornih dejavnikov,« je dejal dr. Sabanegh, predsednik urološkega oddelka na kliniki v Clevelandu v Ohiu (ZDA). Predhodne raziskave so pokazale, da količina človeških spermijev po vsem svetu pada. Čeprav nihče ne ve zakaj, obstajajo teorije, ki to pripisujejo sedečemu življenjskemu slogu ali pa kemikalijam v okolju, ki vplivajo na zdravje sperme. »Radi bi še naprej spodbujali ljudi, da poskusijo zanositi ne glede na letni čas, pomagati pa utegnejo tudi številni pregledi in posegi,« pravi strokovnjak. Podatki kažejo, da je skoraj 20 odstotkov takih parov, ki potrebujejo kar leto dni za zanositev. Dva največja razloga za neplodnost sta lahko odlašanje z zanositvijo (s strani žensk) in epidemija debelosti.

V tem trenutku imamo več žensk, ki postanejo matere po tridesetem letu, kot kdajkoli prej. Prekomerna teža pa lahko vpliva na ovulacijo pri ženskah in kakovost sperme pri moških. Mladi ljudje, ki gledajo televizijo tri ure na dan, imajo pol toliko sperme kot moški, ki jih redko najdemo pred ekranom. Študija pa tudi kaže, da kakovost sperme pada z nižjo stopnjo telesne aktivnosti. Strokovnjaki pravijo, da je učinek lahko posledica pomanjkanja gibanja ali pregrevanja mod, ki jih povzroča dolgotrajno sedenje. Enako lahko hrana, bogata z nasičenimi maščobami, zniža število spermijev. Če si želite otročka, vam tako ne bo pomagal le letni čas, pač pa tudi zdrav življenjski slog!

Komentiraj

*****************