Odločitev matere, ki mora izbirate med lastnim življenjem in življenjem svojega otroka, je zagotovo ena najtežjih, kar si jih je mogoče zamisliti. Tisto, kar je za večino le hipotetična situacija, o kateri ne želijo razmišljati, pa je postalo za Jo Powell iz Newarka v Združenih državah Amerike realnost. Po tem ko sta si z možem že več let prizadevala, da bi spočela otroka, in nad tem že skoraj obupala, ju je razveselil pozitiven nosečniški test. A veselje je bilo le kratkotrajno, saj sta se morala že nekaj dni kasneje soočiti z drugačno, precej manj prijetno novico. Izvedela sta namreč, da je Jo hudo bolna …


Jo Powell

Napredovanje raka še hitrejše zaradi nosečnosti

Diagnoza je prišla povsem nepričakovano. Zdravniki so ugotovili, da ima Jo raka na dojkah, in ji svetovali splav, saj bi kemoterapija v zgodnji nosečnosti ogrozila razvoj ploda. Ob soočenju z možnostjo, da tvega lastno življenje ali življenje svojega še nerojenega otroka, je Jo sprejela odločitev, da s kemoterapijo počaka še nekaj mesecev, s čimer je močno ogrozila svoje možnosti preživetja. Tisto, kar se je zgodilo kasneje, pa bi bilo mogoče dojemati kot pravi mali čudež. Zgodba se je namreč kljub vsem težavam srečno iztekla za vse vpletene. Jo in njen mož Richard zdaj s sinom Jakom živita srečno družinsko življenje, po tem ko je Jo po hudem boju premagala raka.

Konec dober, vse dobro

Jo je izredno težko odločitev sprejela z zavedanjem, da bo na svet pomagala novemu bitju, tudi če sama ne preživi. Njene možnosti so bile zaradi nosečnosti še posebej slabe. Zdravniki so ji med drugim povedali, da je možno hitrejše napredovanje bolezni zaradi porasta nosečniških hormonov. Vendar se Jo kljub vsem informacijam, ki jih je dobila, ni odrekla upanju. Kemoterapija je bila tako odložena za skoraj 6 mesecev, vendar so zdravniki vztrajali, da ji nemudoma odstranijo tumorje na bezgavkah, kar je Jo tudi sprejela. Tako je v 10. tednu nosečnosti prestala operacijo, po porodu pa še mastektomijo, torej kirurško odstranitev dojk. Jo je s kemoterapijo začela v zadnjem tromesečju, ko ta ni bila več nevarna za njenega še nerojenega sina, zares intenzivno zdravljenje pa se je pravzaprav začelo šele po porodu. Po dolgem boju sta zakonca Powell prejela novico, da je njuna naporna pot končno zaključena. Tako mama kot sin sta danes zdrava, čeprav je sprva kazalo na precej drugačen razplet te zgodbe. Pot, posuta s trnjem, lahko na koncu vendarle pripelje do vrtnic!

VEČ VSEBIN: