Vsak bodoči starš se sooča s strahom, da bi se njegov otrok rodil z določeno vrsto motnje. Statistika kaže, da se eden od stotih otrok rodi z avtizmom in da je ta motnja pogostejša pri otrocih, ki se rodijo nekoliko starejšim staršem ali najstniškemu očetu.


Kakovost sperme se v različnih življenjskih obdobjih moškega precej razlikuje. Raziskave kažejo, da je verjetnost, da se bo rodil otrok z avtizmom, za 15 % višja pri moških, starih 50 let ali več. Tveganje pa je za 18 % višje pri moških, ki imajo otroka pred 20. letom starosti. Sperma pri omenjenih starostih namreč ne deluje enako kot v obdobju dvajsetih let. To lahko vodi v različne mutacije, ki prispevajo k večjemu tveganju za pojav avtizma.

Avtizem pri otrocih

Obenem so raziskave pokazale, da se avtizem pri otroku pogosteje pojavi pri mamicah, ki rodijo v starosti 40 let ali več. V primerjavi z ženskami, starimi od 20 do 30 let, je pri njih kar 50 % višja verjetnost za razvoj avtizma pri otroku.

Starost očeta in matere je le eden od dejavnikov, ki lahko vpliva na avtizem. Dokazano je, da ima veliko vlogo pri tem tudi okolje. Raziskave, opravljene na 5,7 milijona otrok v petih različnih državah kažejo, da se avtizem pogosteje razvije pri otrocih, ki se rodijo v državah, ki ne zagotavljajo zadostne zdravstvene oskrbe, ki jo potrebujejo za zdravo odraščanje.


Prvi znaki avtizma

Prvi znaki avtizma se pokažejo že pri dojenčku. Če vam ne vrača nasmeha, se brani telesnega stika, zavrača dojenje, se neutolažljivo joka in ga ne zanima okolica, to kaže na avtizem. Značilnost avtističnih otrok sta oslabljena besedna in nebesedna komunikacija, prav tako nimajo potrebe po socialnem stiku oziroma interakciji, ki je pogosto niti ne razumejo. Njihov pogled je zazrt in odsoten. Ko kasneje razvijejo govor, je ta moten, pogosto tudi ponavljajo besede ali tvorijo svoje. Zanje sta značilni močna usmerjenost vase in nezmožnost poistovetenja z nekom drugim.

Otroci z avtizmom se zato raje igrajo samostojno kot pa z vrstniki. Pogosto se igrajo samo z eno igračko. Med bolj prepoznavne znake avtizma sodijo tudi nenavadne in agresivne kretnje, mežikanje in hoja po prstih. Avtisti lahko imajo močno razvite druge sposobnosti, npr. risanje, pisanje, računanje, delo z računalnikom …

Se avtizem da ozdraviti?

Obstajajo različne oblike avtizma. Nekateri elementi avtizma vztrajajo celo življenje, medtem ko drugi sčasoma izginejo (npr. izbruhi jeze, razdražljivost). Dokazano je, da se avtisti s pomočjo strokovnjakov in ob primerni podpori staršev lahko naučijo socialnih spretnosti, s katerimi se lažje vključijo v družbo. Hiperaktivnost in agresijo se lahko zmanjša z dieto brez kazeina in glutena, ki pripomore k vzpostavitvi biomedicinskega ravnovesja. Prvi rezultati diete so vidni že po treh do šestih mesecih. Dieta pomaga tudi pri izboljšanju pozornosti in koncentracije ter govora in komunikacije. Otrok tako postane bolj vodljiv za nadaljnjo terapijo.

VEČ VSEBIN: