V zadnjih letih vse več raziskovalcev namenja povečano pozornost povezavi med diabetesom in spanjem. Čeprav si večina ne predstavlja, da bi lahko to, koliko časa običajno spimo, kdaj spimo in kako kakovosten je naš spanec, vplivalo na razvoj diabetesa, pa izsledki študij kažejo drugače. Pri tem je zanimivo, da ni problematično le pomanjkanje spanja – tudi pri ljudeh, ki spijo preveč, se lahko tveganje za diabetes poveča.


Diabetes

Obsežna raziskava, ki razkriva povezavo med spanjem in diabetesom

V eni izmed večjih raziskav, povezanih z vplivom naših spalnih navad na diabetes, je sodelovalo skoraj 60.000 žensk, starih od 55 do 83 let. Raziskovalci so se s pomočjo analize podatkov dokopali do dveh ključnih ugotovitev. Pri ženskah, ki so v povprečju spale premalo – 6 ur ali manj na noč – je obstajalo povečano tveganje za diabetes. Obenem pa je bila možnost za razvoj diabetesa večja tudi pri tistih ženskah, ki so v povprečju spale precej več od priporočljivih 7–8 ur na noč. Seveda pa je tu ključno vprašanje, zakaj obstaja tako visoka korelacija. Ena od možnih razlag za to, da lahko pomanjkanje spanja poveča tveganje za diabetes, je, da ljudje, ki bedijo pozno v noč, takrat pogosto posežejo po nezdravih prigrizkih. Poleg tega pa smo po nočeh, ko smo spali zelo malo, precej manj motivirani za telesno aktivnost. Vendar pa se je izkazalo, da ostaja povezava med pomanjkanjem spanja in diabetesom zelo močna, tudi če upoštevamo prehranjevalne navade in količino vsakodnevnega gibanja.

Porušen bioritem – nevarnost za zmanjšano občutljivost celic na inzulin

Raziskovalci so se dokopali do ugotovitve, da skrajšan čas spanja pogosto privede do tega, da se poruši naš naravni bioritem. V času, ko je raven melatonina, hormona, ki uravnava naše cikle spanja in budnosti, v telesu najvišja, bi morali spati. Če smo del tega časa budni, lahko pride do zmanjšane občutljivosti celic na inzulin, kar seveda močno poveča tveganje za diabetes tipa 2 (in še prej za t. i. preddiabetes). Težave se lahko začnejo razvijati že v mladih letih. Prav za mladostnike ja namreč najbolj značilno, da bedijo zelo dolgo oziroma da ne spijo dovolj. Škodo, ki jo povzročimo v mladih letih, je torej kasneje težko povsem izničiti.

Kako ukrepati?

Omenili smo že, da naj bi v povprečju spali približno od 7–8 ur na noč. Seveda pa morate upoštevati, da te smernice ne veljajo za vse starostne skupine. Otroci in najstniki bi morali tako spati več kot starejši ljudje. Poleg tega da ugotovite, koliko spanca vaše telo zares potrebuje, pa je zelo pomembno tudi, da ustvarite rutino. To pomeni, da se vsak večer v posteljo odpravite ob približno istem času, prav tako pa se poskušajte zbujati ob podobni uri. Pred spanjem se izogibajte modri svetlobi, torej predvsem uporabi tehnologije, saj lahko ta vpliva na kakovost vašega spanca. Prav tako pa se odsvetujejo težki oziroma zelo mastni in pikantni obroki neposredno pred spanjem.  Gre sicer za precej osnovne ukrepe, vendar se žal še vedno ogromno ljudi ne zaveda, kako pomemben je dober spanec – ne le za zmanjševanje tveganja za razvoj diabetesa, ampak tudi za mnoge druge bolezni.


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin:

Spletne zanimivosti:

loading...
SHARE
Karmen Jordan
Karmen Jordan je diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.