Poznate reklo, da je prvi vtis najpomembnejši in ga je težko spremeniti? Kaj pa če se ga ne spomnimo? Številne študije so dokazale to, kar mnoge mame (in očetje) čutijo na intuitivni ravni. Njihov novorojenček je povsem zavestno bitje. Lahko sicer prve mesece večinoma spi in lula, jé in kaka, a to ne pomeni, da ne zaznava okolice, še manj pa, da ne zaznava svojega telesa, energije okolice in da se na to ne odziva.


rojstvo

Porod z vidika otroka

In kakšen prvi vtis, kakšna dobrodošlica pričaka naše novorojenčke? Vse premalokrat se postavimo v njihovo kožo in dopustimo vse vrste grobosti zgolj v imenu »varnosti«. Besedo smo zapisali v navednicah, ker se za to oznako pogosto skriva le porodnišnična rutina, ki ima malo skupnega z varnostjo in veliko s časovno stisko in nepotrpežljivostjo. Smo res tako zelo izgubili stik z naravo, da ji ne zaupamo, ko pa smo se kot vrsta ohranili pri življenju na stotine tisočletij?

Frederick Leboyer je napisal čudovito knjigo z naslovom Rojstvo brez nasilja, v kateri opisuje svoje dolgoletne izkušnje v porodništvu ter porod z vidika otroka, ki prihaja v ta svet. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da ta tanka knjižica, ki se bere kot poezija in je opremljena z zgovornimi fotografijami, ne pusti bralca ravnodušnega. Vsekakor bi bila primerna kot obvezno čtivo za prav vse, ki se v življenju kakorkoli srečajo s porodom – tako za bodoče starše kot za njihove bližnje ter za strokovno osebje od doul do babic in porodničarjev.

Fizični šok

Že če upoštevamo zgolj fizični vidik rojstva, vemo, da gre za zapletene procese in velik šok za telo. Predstavljajte si prehod iz teme, iz breztežnosti tople vode, ki ziba in ljubkuje, iz stalne ravno pravšnje temperature, kjer je hrana konstantna, v tuzemstvo. Nenadoma telo napadejo močne luči, tuje roke, gravitacija, mraz, glasni zvoki in govorjenje neznanih glasov. Pljuča morajo nenadno vdihniti zrak in če se popkovina takoj prereže, je ta začetek še toliko bolj brutalen, saj je pomanjkanje kisika hudo, obenem pa lahko novorojenček ostane tudi brez več kot tretjine svoje krvi, ki ostane v posteljici. Obenem se poleg dihanja v telesu dogajajo zapleteni procesi, srce spremeni način delovanja, prebuja se prebavni trakt.


Mnogim se zdi oznaka brutalno prehuda, a številni starši, doule in babice se bi strinjale. Kot pravi Ina May Gaskin – če bi tako, kot ravnajo z našimi novorojenčki, ravnali s sveže skotenimi mladički, bi vsi to označili kot nasilje in zlorabo. Najmanj, kar lahko naredimo za naše novorojenčke je, da smo do njih nežni, spoštljivi in jim izrečemo dobrodošlico, do kakršne imajo pravico ter jih ne ločimo od njihove mame – edinega varnega okolja, ki ga poznajo. Prvega vtisa se ne da popraviti. In raziskave kažejo, da se zelo dobro spomnimo svojega rojstva, tudi če tega ne vemo.

 

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: