»Oko je povezano z usti.« V tem stavku je več resnice, kot si ljudje mislijo. Že Johann Wolfgang Goethe je trdil: »Barve prinašajo velik užitek in so poleg okusa tako kot svetloba potrebne v življenju«. Barva hrane ne deluje samo na našo željo po hranjenju, ampak odkrivajo tudi, katere koristne sestavine to živilo vsebuje. Zato mnogi verjamejo, da s hrano vnašamo v telo posebno energijo, da najlažje preživimo posamezne letne čase.


sadje in zelenjava

Obstajajo teorije, da je za slabo razpoloženje kriv primanjkljaj živahnih barv, kar pa lahko nadomestimo z vnosom živopisane prehrane. Nekateri strokovnjaki priporočajo, da barvo hrane izbiramo glede na gibanje sonca, recimo tople rdeče in oranžne tone zjutraj, močno rumeno hrano popoldne in temno rdečo ali vijolično zvečer. V vsakem primeru je potrebno v dnevu zaužiti celo paleto barv, ki so kakor vitamini potrebne za zdravje in dobro splošno počutje. Najbolj primerno je slediti barvam semaforja – rdeča, rumena in zelena.

Rdeča hrana

Hrana barve krvi, življenjske tekočine, vsebuje čisto življenjsko energijo. Od barve korenja, paradižnika pa vse do rdeče pese vsaka niansa ponuja nekaj edinstvenega in koristnega, zato je potrebno uživati vso hrano rdeče barve.

Za dušo – barva aktivnosti, strasti, ljubezni in ognja. Znano je dejstvo, da je rdeča barva najstarejša barva na svetu. Na lestvici najbolj uporabljenih besed je med barvami prav »rdeča« na prvem mestu, in to daleč pred ostalimi barvami. Rdeča barva je vedno močno vplivala na ljudi, saj so že naši predniki lovci ugotovili, da kdor izgublja svojo rdečo tekočino, izgublja tudi življenje. Poleg rdeče energije krvi je tudi barva ognja tista, ki ponuja toploto in svetlobo, lahko pa povzroči nesluteno škodo. Tretja rdeča energija je prav gotovo ljubezen, iz katere izvirajo čutnost, erotika in strast.


Vsled tega postaja jasno, zakaj so se najmogočnejši vladarji v preteklosti pogosto odevali v rdeča oblačila, saj naj bi njihova oprava pokazala, da vladajo življenju in smrti. Rdeča barva je tudi barva uspeha, saj so rdeče oblečene osebe bolj opažene in izpostavljene. Ne pozabimo, da pri barvnih terapijah rdeča barva uporabljamo za krepitev življenjskih funkcij, oživljanje in aktiviranje, proti depresijam, slabosti in nizkem krvnem pritisku, ter povečuje samozavest in pozitivne misli.

Za telo – ker je rdeče, je sladko v sadju (jagode, rdeča jabolka), pekoče in pikantno pa v zelenjavi (paradižnik, paprika, rdeče zelje, chili, rdeče redkvice). Povsem zrela je rdeča hrana in vsebuje sledeče koristne sestavine: kapsaicin, ki deluje poživljajoče in ga je največ v čiliju ter pekoči papriki. Beta karoten je rastlinska oblika vitamina A, ki je najpomembnejši zaščitnik celic, največ pa ga je v korenju, paradižniku in papriki. Likopen je sestavina, ki paradižniku daje barvo in je izvrsten »borec« proti prostim radikalom, s čimer zmanjšuje nevarnost obolenja za rakom želodca in prostate. Vitamin C, katerega največ je prav v rdeči papriki, jagodah in šipku, lajša prehladna obolenja ter krepi imunski sistem. Bolj ko je plod kisel, več vitamina C vsebuje.

Rumena hrana

Rumena sončeva svetloba je vir življenja, zato uživajte pozitivno energijo in se razvedrite. Med živila rumene barve prištevamo krompir, solato endivijo, buče, limone, koruzo, banane, ananas …

Za dušo
– rumena barva nas greje okoli srca. Goethe, ki je bil pravi raziskovalec barv, je zato, da bi si popravil razpoloženje, zimsko pokrajino opazoval skozi rumeno steklo. Sonce, ki posije v mrzlem dnevu na belino snega, nas navda s toplino in prijetnim počutjem. Rumena barva osvobaja zatrto pozitivno energijo in predstavlja ozaveščanje ter radost, predvsem pa krepi prebavne organe. Pozitivno vpliva na zdravljenje depresije, napetosti, alergij in astme.

Za telo – večino sestavin, ki dajejo barvo plodovom, se nahaja v lupini. Rumeno je osvežujoče v sadju (limone, ananas, dinje), sladko in prijetno pa v zelenjavi (koruza, buče, krompir). Rumena barva daje sadju in zelenjavi zrelost, predvsem pa lahko prebavljivost. Vsebuje flavonoide, sestavine, ki plodovom dajejo barvo in se nahajajo v lupini ter imajo podobno nalogo kot vitamini, saj onemogočajo delovanje bakterij in ščitijo celice pred škodljivimi vplivi. Vitamin C je prisoten predvsem v rumeno-oranžnem sadju, pa tudi v krompirju. Karotenoide, sestavine, ki ščitijo plodove pred ožigom sonca in podobno delujejo tudi pri ljudeh, ki jih ščitijo pred opeklinami.


Zelena hrana

Zelena je barva rasti, rojstva, narave in svežine. Med živila zelene barve štejemo avokado, artičoke, brokoli, kivi, zelene limone, kumare, špinačo, ohrovt …

Za dušo – Zelena hrana je sočna in polna energije, zato je primerna za uživanje, kadar smo utrujeni in brezvoljni. Zelena barva je barva upanja in se povezuje s pomladjo, rojstvom novega življenja in spremembami. Vsa narava je zelena, zato je ta barva temelj prehrane, saj s pomočjo zelenila v listih, rastline pretvarjajo svetlobo v organsko sestavino, ki je osnova življenja. V terapiji predstavlja zelena barva ravnotežje, harmonijo in zbliževanje z naravo, kakor se tudi povezuje z zaupanjem, vztrajnostjo in vzdržljivostjo.

Za telo – sveža zelena zelenjava in sadje sta zelo pomembna dejavnika dobrega zdravja. Zeleno je kislo in osvežujoče v sadju (limeta,kivi), sveže, trpko in grenko pa v zelenjavi (špinača, ohrovt in artičoka). Zelena hrana vsebuje magnezij, ki se kot molekula nahaja v kemijski strukturi klorofila. Največ ga je v špinači, ohrovtu in drugih zelenolistnih rastlinah. Vsebuje tudi folno kislino, katere največ je v surovi zelenjavi, saj se izgubi s kuhanjem, zatem karotenoide, ki so tudi v zeleni hrani, a so prekriti z intenzivno plastjo klorofila. Tako so špinača, ohrovt, brokoli in kivi bogati s ksantofili, ki so zelo pomembni za zaščito oči.

Sonja A. Mrak


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: