Skrb za opravljanje hišnih opravil bi morala biti razdeljena med vse člane gospodinjstva oziroma družine. Seveda morate pri otrocih upoštevati njihovo starost, vendar obstajajo določena opravila, ki jih lahko brez posebnih težav opravijo že pri zelo zgodnji starosti. Delitev del ni pomembna le zato, ker bi bilo nepravično, da je obremenjen le en član gospodinjstva.


Zgodnje navajanje otrok na sodelovanje pri hišnih opravilih je nekaj, s čimer jim boste naredili veliko uslugo. Pogosto se namreč zgodi, da imajo odrasli, ki so jih v otroštvu in mladostništvu preveč razvajali, težave tudi z najbolj osnovnimi opravili. Samostojno življenje lahko zato hitro postane prava nočna mora. Pri zgodnjem vključevanju otrok v opravljanje hišnih del pa je dobro poznati nekaj »trikov«. Tako pomoč pri gospodinjskih opravilih ne bo dojeta kot kazen, ampak lahko postane celo nekaj zabavnega.

Otroci hišna opravila

Spoštovanje časa, namenjenega igri

Otrok, ki bo imel na voljo dovolj časa za sproščeno igro, bo s precej večjim veseljem priskočil na pomoč pri izvajanju gospodinjskih opravil, ko bo to potrebno. Upoštevati morate, da je za otroka igra nekaj zelo pomembnega. Poskrbite, da bo čas, ki je namenjen igri, res samo to. Ustaljen urnik bo otroku pomagal pri tem, da bo vedel, kdaj je časa za igro in kdaj je na vrsti drugačna dejavnost. Sprva je lahko to samo pospravljanje igrač, ki jih je otrok uporabljal med igro, ali kaj podobnega. Sčasoma lahko postanejo opravila zahtevnejša, a pazite, da bo dovolj velik del otrokovega časa še vedno posvečen zabavi in igri.

Pospravljanje je lahko tudi zabavno

Čeprav mora imeti otrok dovolj časa za igro, pa to ne pomeni, da ne morejo biti tudi gospodinjska dela zabavna in igriva. Med sesanjem stanovanja lahko predvajate otrokovo najljubšo glasbo, pri pripravljanju mize lahko iz prtičkov oblikujete zanimive figurice ipd. Otroku pokažite, da pomoč pri gospodinjskih opravilih ni nujno dolgočasna in mukotrpna, ampak da je mogoče združiti delo z zabavo. Tako ne bo čutil odpora vsakič, ko bo moral kot odrasel pospraviti oziroma počistiti stanovanje.


Pazite pri poimenovanju

Besede, kot so zadolžitve, obveznosti ipd., imajo negativen prizvok. Otrok lahko tako dojema hišna opravila kot nekakšno kazen, ki se ji bo poskušal izogniti. Namesto tega raje govorite o skupnem prispevku k urejenemu domu ali o družinskih delovnih uricah/minutah. Tako otrok ne bo imel občutka podrejenosti, ampak se bo počutil kot enakovreden član gospodinjstva, za katerega je samoumevno, da prispeva svoj delež k temu, da se boste vsi počutili čim bolje.

Otroku omogočite, da si sam izbere opravila

Kadar je to mogoče, dajte otroku najprej priložnost, da izbere dela, za katera bo skrbel. Ponudite mu lahko tudi spisek možnosti, med katerimi lahko izbira. Tako bo imel občutek, da ima določen nadzor. Ker bo lahko sam izbral opravila, ki bodo njegova skrb, obstaja večja verjetnost, da se ne bo poskušal izmikati.

Ustvarite tabelo za tedenska opravila

Otroci pogosto potrebujejo tudi vizualno spodbudo. Skupaj z otrokom lahko ustvarite barvito tabelo oziroma razpored tedenskih/mesečnih opravil, s katerega bo razvidno, kaj je naloga posameznega družinskega člana. Ob uspešno opravljeni nalogi se lahko v posamezno polje nalepi tudi posebna nalepka, kar bo otroka še dodatno spodbudilo.

Ponudite pomoč, ko je to potrebno

Včasih se lahko zgodi, da je določeno opravilo za otroka na začetku prezahtevno. To ne pomeni, da morate delo opraviti sami in s tem nadaljevati tudi v prihodnje, po drugi strani pa prav tako ni dobro, da otroka povsem prepustite samemu sebi. Ko vidite, da otrok zares ne zmore sam, mu recite, da dela sicer ne boste opravili namesto njega, vendar pa mu z veseljem priskočite na pomoč. Tako bo otrok postopoma postajal vse bolj samostojen in samozavesten.


Izpostavite posledice, kadar otrok ne opravi svojega dela

Kazni in podkupnine običajno zaležejo le na kratek rok, zato vam odsvetujemo, da se zatekate k tovrstnim prijemom. Kadar otrok ne izpolni svoje naloge, raje poudarite naravno posledico njegovega početja. Če je otrok na primer zadolžen za to, da vedno pospravi svoja oblačila v koš za perilo, mu zjutraj povejte, kaj je razlog, da danes ne more obleči svojega najljubšega puloverja, čeprav si tega močno želi. Povezovanje vzroka in posledice bo otroku pomagalo razumeti, da hišna opravila niso vaša kaprica, ampak bo dojel njihov smisel. Kazen naj torej ne bo naključna, ampak naučite otroka, da imajo njegove odločitve posledice. To mu bo zagotovo koristilo tudi na mnogih drugih področjih v življenju.

Komentiraj

*****************