Ženska mora v času nosečnosti in dojenja skrbeti za uravnoteženo prehrano in zdrav življenjski slog. Izjemno pomemben je tudi zadosten vnos nekaterih hranil, ki jih potrebujeta tako nosečnica kot plod. Otok hranila najprej dobiva prek popkovine, kasneje pa z dojenjem.


Že v času, ko ženska začne načrtovati nosečnost, je zelo pomemben povečan vnos folne kisline oziroma vitamina B9, ki se v telesu pretvori v biološko aktivno snov – folate. Slednji skrbijo za rast tkiva in celično delitev. Če jih imamo v telesu premalo, se zviša tveganje za okvaro nevralne cevi pri plodu. Priporočen dnevni odmerek je 400 miligramov folne kisline. Z jemanjem dodatkov folne kisline začnemo tri mesece pred načrtovano nosečnostjo.

Hranila dojenje

Za nosečnico je izjemnega pomena tudi omega-3 maščobna kislina DHA (dokozaheksanojska kislina), ki jo je prav tako priporočljivo jemati v času nosečnosti in dojenja. Ta kislina je pomembna za razvoj možganov in oči zarodka in doječega otroka. Nosečnicam in mamicam, ki dojijo, priporočajo vnos 250 mg maščobnih kislin omega-3 (DHA in EPA) dnevno, poleg tega pa še 200 mg DHA dnevno.

Po prvem trimesečju se otrokovo telo in organi začnejo pospešeno razvijati. V tem obdobju je izjemno pomembno, da imata tako nosečnica kot plod zagotovljeno zadostno količino folatov, nujnih za celično delitev, tvorbo krvi in rast maternice. Masa maternice se med nosečnostjo namreč poveča s 60 g na 1000 g, volumen krvi pa za 30 % do 40 %.


Vnos drugih hranil med nosečnostjo

Za nosečnico je priporočljivo, da v telo vnaša dovolj joda, ki je nujen za normalno delovanje ščitnice in sintezo ščitničnih hormonov. Med nosečnostjo in dojenjem se potrebe po jodu povečajo. Jod se nahaja predvsem v morski hrani.

Med nosečnostjo je priporočljiv tudi zadosten vnos vitamina D3, ki skrbi za normalno delovanje imunskega sistema in celično delitev. Ta vitamin najdemo v lososu, slaniku, gobah (največ ga ima jesenski goban oz. ajdovček) in jajcih.

Za nosečnico je zelo priporočljivo tudi uživanje vitaminov B1, B2 in biotina (vitamina H), ki skrbijo za normalno delovanje živčnega sistema in presnove. Z vitamini B3 (niacin), B5 (pantotenska kislina), B6 in B12 lahko nosečnica zmanjša utrujenost in prepreči izčrpanost. Vitamini B-skupine se nahajajo v: listnati zelenjavi, cvetači, kvasu, polnovrednih žitih, soji, sojini moki, kalčkih, ledvicah, jetrih, pusti svinjini, govedini, rumenjaku, mleku in mlečnih izdelkih, ribah, oreščkih, stročnicah, šampinjonih … Vitamin H vsebujejo zlasti jetra, rumenjak, arašidovo maslo in kvas.

Zadosten vnos vitamina C je pomemben zaradi normalnega delovanja imunskega sistema. Veliko ga je v agrumih, kiviju, zeleni in listnati zelenjavi, peteršilju, paradižniku, krompirju, cvetači, brokoliju, papriki, brstičnem ohrovtu, zelju, meloni, šipku in jagodičju.


Vitamin E predstavlja zaščito celic pred oksidativnim stresom. Vsebujejo ga polnovredna žita, stročnice, rumenjak, olje iz koruznih kalčkov, arašidi, zelena listnata zelenjava …

Dojenje

Otroku z dojenjem zagotovimo vsa hranila in antigene, ki so potrebni za življenje izven maternice. Hrano, bogato s folno kislino, oziroma prehranske dodatke, ki jo vsebujejo, je priporočljivo uživati vse do konca dojenja. Otrok ima zaradi svoje hitre rasti v prvem letu življenja še vedno povečano potrebo po folatih. Med dojenjem ne zanemarite uživanja DHA.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: