Starši pogosto zamenjajo prehlad z alergijo. Če otrok doživlja simptome, kot so kihanje, zamašen nos, kašljanje in boleče grlo, večina staršev najprej pomisli na prehlad. Vendar pa omenjeni simptomi včasih ne izginejo tako hitro, zato se začnejo starši spraševati, ali je njihov otrok res le prehlajen.


Čeprav je včasih razločevanje med obema težavama zares zelo zahtevno, pa obstajajo določeni znaki, na podlagi katerih lahko ugotovite, za kaj v resnici gre – za prehlad ali za alergijo. Seveda pa moramo opozoriti, da je odsvetovano, da se zanašate le na lastno »diagnostiko«. Kadar ste v dvomih glede česarkoli, kar je povezano z otrokovim zdravjem, se čim prej odpravite do zdravnika. Saj veste – previdnost je mati modrosti!

Prehlad pri otrocih ni pogost le pozimi, ampak v vseh letnih časih

Za prehlad so krivi virusi, ki se še posebej enostavno prenašajo s človeka na človeka v hladnejših mesecih. Vendar pa so pri otrocih zelo pogosti tudi prehladi takrat, ko so temperature relativno visoke. Še posebej otroci, ki obiskujejo vrtec, so praktično celotno leto izpostavljeni povečanemu tveganju, da se prehladijo. Med igro se otroci nenehno dotikajo in si izmenjujejo igrače, ki pogosto zaidejo tudi v usta. Zelo majhne otroke je seveda tudi zelo težko naučiti, kako se obnašati ob kihanju in kašljanju, da preprečimo širjenje virusov. Tako imajo virusi, ki povzročajo prehlad, zelo lahko delo, ne glede na letni čas.

Za alergije kriv neustrezen imunski odziv, ki povzroči sproščanje histamina

V osnovi gre pri alergiji za nekaj čisto drugega kot pri prehladu, čeprav so lahko simptomi zelo podobni. Za alergijo je namreč značilno, da pride do pretiranega imunskega odziva na snov, ki je sicer lahko povsem »nedolžna«. Med zelo pogoste alergene sodijo plesen, pršice, živalska dlaka in cvetni prah. Če je otrok alergičen na določeno snov, bo imunski sistem to snov zaznal kot tujka. Tako se bodo sprostila protitelesa, ki nato sprožijo sproščanje vrste beljakovine, imenovane histamin, v krvni obtok. Prav histamin pa je snov, ki povzroča simptome, kot so voden izloček iz oči, kihanje in kašljanje. Tako se ob alergiji pogosto predpisujejo t. i. antihistaminiki, ki zavirajo učinek histamina.


Kako vedeti, kdaj gre za alergijo in kdaj za prehlad?

Zamašene dihalne poti, kihanje in kašelj so simptomi, ki spremljajo tako prehlad kot alergijo. Kaj je torej razlika, na podlagi katere je mogoče domnevati, ali je otrok prehlajen ali gre morda za alergijsko reakcijo? Starši si lahko pomagajo s konsistenco in barvo otrokove sluzi oziroma izločka. Če je sluz vodena in prozorna, je to znak, ki je bolj tipičen za alergijo. Temnejša in obarvana oziroma motna sluz pa je bolj značilna za prehlad. Običajno se razlike pojavljajo tudi pri vrsti kašlja – suh kašelj pogosteje nakazuje, da gre za alergijo, moker pa je znak prehlada.

Pozorni bodite tudi na otrokove oči. Če ne opazite posebnosti, najverjetneje ne gre za alergijo, saj je za alergijske reakcije značilno tudi prekomerno solzenje. Še zadnji pomemben znak, ki vam lahko pomaga pri razločevanju med alergijo in prehladom, pa je otrokova telesna temperatura. Če je povišana, je bolj verjetno, da gre za prehlad, medtem ko za alergijo niso značilna odstopanja pri telesni temperaturi.

Dodatna pomoč pri razločevanju med prehladom in alergijo

Sezonske alergije so pri otrocih, ki še niso dopolnili enega leta starosti, dokaj redke. Če že pride do alergijske reakcije, gre precej pogosteje za alergijo na hrano ali za ekcem. Upoštevati morate tudi to, da so simptomi prehlada najbolj intenzivni v prvih dneh, nato pa se sčasoma umirijo. Pri alergiji pa so lahko simptomi prisotni tudi več tednov, včasih celo mesecev. Seveda je pomembno tudi to, ali ima otrok bližnjega sorodnika z alergijami. Otroci alergikov imajo namreč kar 25 odstotkov možnosti, da se alergija pojavi tudi pri njih. Če imata težave z alergijami oba starša, pa se možnost pri otroku povzpne na kar 50 odstotkov.

Najzanesljivejši odgovor na to, ali ima vaš otrok res alergijo, lahko sicer ponudijo testi, v okviru katerih se preverja morebitna alergijska reakcija na določene tipične alergene. Vsekakor je pomembno, da ne odlašate predolgo z obiskom zdravnika – še posebej če se otrokovo stanje tudi po več dneh ne spremeni. Če se simptomi stopnjujejo, namesto da bi postopoma pojenjali, je to vsekakor nekaj, česar ne smete zanemariti. Problematično je lahko že to, če ostaja izrazitost simptomov dlje časa nespremenjena. Hitrejša diagnoza pomeni tudi, da bo otrok hitreje prišel do ustrezne pomoči, zato ne odlašajte predolgo.


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: