Otroci niso naša last. Podarjeni so nam, da zanje skrbimo in jim dajemo najboljši del sebe. Potrebujejo našo ljubezen in pozornost. Da pa jim to lahko damo, je potrebno delo na sebi, ki nam prinese mnoge dragocene izkušnje in spoznanja, s katerimi jih lahko obdarimo. Otroci so tisti, ki bodo prenesli svetlobo znanja v prihodnost, od nas pa je odvisno, kako in koliko jim je lahko damo.


joga za otroke

Včeraj – danes – jutri

Spominjam se, kako se je pred petnajstimi ali dvajsetimi leti po službi, vrtcu ali šoli zbrala vsa družina ob kosilu že okoli treh popoldne, nato pa se odpravila na otroško igrišče, v park ali v bližnji gozd ter kvalitetno in na zdrav način preživela popoldne na svežem zraku. Kadar je bilo slabo vreme, smo obiskali prijatelje ter se ob smehu in prijetnem klepetu družili vse do večera. Tako so nastajali lepi in pristni odnosi in take vezi so ostale še vse do danes.

Kako pa potekajo popoldnevi v družini danes? Starši so večinoma v službah do poznega popoldneva, nato v naglici poberejo otroke v vrtcu ali šoli in že drvijo na drugi konec mesta, kjer otroke zopet pustijo na raznih dejavnostih (kot so npr. glasba, plesne urice, angleščina, plavanje, karate…). Vmes gredo v trgovino ali pa se po dejavnostih skupaj z otrokom zapeljejo v velike nakupovalne centre, kjer mrzlično nakupujejo najnujnejše, nato pa utrujeni in ne malokrat razdraženi končno pridejo domov. Tam pa jih čaka priprava večerje, pregled domačih nalog, da vseh domačih opravil niti ne omenjam.

Vse to vodi starše v hud stres in nezadovoljstvo, kar občutijo tudi naši malčki. Ker se med delom starši nimajo časa posvetiti otrokom, jih posadijo pred televizijo ali računalnik z računalniškimi igricami, kjer je polno agresivnosti in premalo vzgojnih vsebin. Izgublja se pristen medčloveški stik. To vse pa vodi v nekonstruktivne odnose med samimi vrstniki in med otroki in starši, ter reševaje problemov z besednim in fizičnim nasiljem.
V vrtcih in šolah zato pedagogi opažamo med otroki vedno več nervoze, agresije, prestrašenosti, žalostnih ali pa resnih otroških obrazov. Hiter in neuravnovešen življenjski ritem na otrocih pušča trajne fizične in psihične motnje, kot so nespečnost, močenje postelje, jecljanje, nesamozavest, agresivnost in nemir.


Odrasli si seveda lažje najdejo sprostitev ali zabavo, da se »odklopijo« od vsakdanjega stresa in skrbi, otroci pa le redko dobijo priložnost, da se na kvaliteten način sprostijo in napolnijo z novo energijo, in joga je vsekakor ena takih poti.

Zakaj joga

Joga je starodavna veda o telesu, umu, zavesti, duhu in duši. S pomočjo njenih tehnik in metod dosežemo telesno, duševno, socialno in duhovno zdravje. V jogi ni tekmovalnosti, ki tako obvladuje sodobni način življenja in mnoge športne aktivnosti. Poudarek je na sproščanju in umirjanju ter obnavljanju energije. Joga je princip uravnovešanja. Pretirano aktivni in agresivni otroci se umirijo, plašni pa se v umirjenem okolju opogumijo in naučijo sodelovati v aktivnostih.
V sistemu Joga v vsakdanjem življenju avtorja prof. Paramhanse Svamija Mahešvaranande je vse to zajeto in skozi jogijske vaje sistematično pripravljeno za današnjega človeka in njegov način življenja. V tem sistemu pa so pripravljeni tudi prilagojeni programi (jogo za hrbtenico, za sklepe in za starejše smo že predstavili v prejšnjih številkah), med drugimi pa tudi joga za otroke.

Cilji joge za otroke

Z vadbo joge damo otroku možnost, da se s kvalitetnim gibanjem s poudarkom na zavestnem dihanju sprostijo in napolnijo z novo energijo. To pa še zdaleč ni vse, kar otroci pridobijo z vadbo joge. Vadba joge dobro vpliva na njihovo telesno zdravje, zmanjševanje stresa, njihovim potrebam prilagojeno gibanje pa povečuje odpornost proti boleznim. Z vadbo jogijskih vaj pripravimo otrokovo hrbtenico na pravilno držo oz. odpravljamo morebitne nastale deformacije na njej. Otroci se naučijo tudi pravilnega dihanja (povezano trebušno, prsno in ključnično dihanje) ter zavestno voditi svoj gib usklajeno z dihanjem. Naučijo se opazovati fizične, mentalne in emocionalne procese v sebi, jih poskušajo ozavestiti in razumeti (npr. opazuje svoje dihanje, svoj tok misli, občutke). S tem tudi bolje spoznavajo in razumejo sebe ter lažje razumejo tudi druge.

Z obvladovanjem fizičnega telesa se naučijo obvladati tudi psihične procese. Prav tako pa vadba dobro vpliva na njihovo samozavest. Poveča se jim veselje do življenja. Vse to vodi do uravnovešenega zdravega razvoja celotnega organizma ter duhovne uravnoteženosti. Znano je, da se otrokom, ki redno vadijo jogo, izredno poveča koncentracija, kar je še posebej pomembno za šolske otroke.


Tehnike joge za otroke

Vadba joge za otroke se razlikuje od vadbe odraslih predvsem v načinu motivacije, kjer si pri otrocih največkrat pomagamo z zgodbicami in drugimi njim primernimi zanimivimi pripomočki (npr. plišasta igrača, balon). V starodavnih časih so jogiji in modreci opazovali in proučevali živalski in rastlinski svet ter pripravili vaje, ki so pravzaprav posnemanje njihovega gibanja, dihanja in sproščanja. V zgodbice tako pogosto vpletemo živali, kar razvija tudi pozitiven odnos do njih. Prav tako so s telesnimi vajami izkazali spoštovanje naravi in njenim pojavom (npr. vaja Pozdrav soncu). Že vse to in še zgodbica z zanimivim sporočilom je otrokom dovolj velika motivacija, da radi vadijo in se med vadbo tudi dobro počutijo. Z otroki torej vadimo asane, to so fizični položaji telesa, in pranajamo, ki zajema različne načine dihanja, ter sproščanje. Vse tehnike so sistematično opisane v knjigi Joga z otroki (Yoga mit Kinderen) avtorja prof. Paramhanse Svamija Mahešvaranande.

Priprava na vadbo

Čas vadbe

Če se le da, vadimo z otrokom vsak dan ob isti uri. Najprej naj vadba traja od pet do deset minut, potem pa čas postopno podaljšujemo tudi do petinštirideset minut in več, odvisno od otrokove zainteresiranosti in njegovega počutja.

Prostor

Zelo dobro je, da prostor pred vadbo prezračimo. Lahko ga nadišavimo s kakšno nežno eterično dišavo. V njem mora biti prijetno toplo. Svetloba v prostoru naj ne bo premočna. Tla naj bodo čista, kar je še posebno pomembno za astmatične otroke, ki jih je čedalje več. Prostor naj bo čim bolj izpraznjen, da imajo vsi dovolj prostora za gibanje.

Vadbena oprema in obleka

Na vadbo naj vsak prinese svojo podlogo, na kateri bo vadil. Podloga ne sme drseti in biti pretanka, da nas med ležanjem na njej ne zebe. Dobro je, da ima otrok obute tople nogavice, saj vadimo brez obutve. Oblečen naj bo v ohlapna bombažna oblačila. Ker ga nič ne sme tiščati, naj pred vadbo odloži pas, uro, nakit…


Napotki vzgojiteljem in staršem

Oseba, ki vodi vadbo, naj se pred vadbo predvsem umiri. Vadbo naj si pripravi vnaprej, vendar naj jo sproti prilagaja glede na otrokove potrebe. Zelo važno je, da otroka ves čas opazuje, začuti njegovo razpoloženje in se mu prilagaja. Vedeti mora, kdaj otrok potrebuje spodbudo, kdaj pa ga je treba umiriti. Temu naj prilagaja tudi hitrost menjavanja vaj. Sproščanje naj ne bo predolgo. Če otroka vodimo skozi sproščanje z zgodbico, bo lažje ohranjal pozornost in sproščanje bo lahko daljše. Z vizualizacijo ob zgodbici tudi razvijamo otrokovo kreativnost. Ti principi veljajo tudi za skupinsko vadbo.

Drugi pomembni napotki za vadbo

Poškodovan, bolan otrok ali otrok z vročino naj ne vadi. Kot pri odraslih tudi za otroke velja, naj vsaj dve uri pred vadbo ne jedo, da nemoteno prebavijo obrok in ne pride do slabosti. Če otrok kakšen dan ne želi vaditi, ga ne silimo. Ob toplih in suhih dnevih je priporočljivo vaditi zunaj na travniku, vendar ne na močnem soncu. Otrok naj med vadbo diha skozi nos in ne skozi usta (razen pri vnetjih ali neprehodnih sinusih). Zato naj si pred vadbo očisti nos. Asane (položaje) zadržujemo največ pet sekund. Otroku naj bo v vsakem položaju prijetno. Nikakor ne sme občutiti bolečin in nikdar ne gremo čez prag neugodja. Skupine naj bodo manjše (zaželeno največ 10 otrok), da v kar največji meri zadovoljimo individualne potrebe otrok.

Bianca Količ

Komentiraj

*****************