V času prehladov in gripe smo nenehno na udaru bakterij, virusov in drugih mikrobov, ki jih s prostim očesom ne moremo zaznati. Pred temi mikroskopsko majhnimi vsiljivci nas ščitijo ustrezni preventivni, higienski ukrepi in pa naš imunski sistem. Imunski sistem otrok (novorojenčkov, malčkov kot tudi najstnikov) namreč še ni povsem razvit, zato so otroci bolj dovzetni za različne bolezni. Poletni meseci zaradi tega niso nobena izjema, saj velike spremembe med vročino zunaj in hladom znotraj povzročijo, da smrkamo, kašljamo in kihamo.


Kaj lahko naredite starši, da preprečite bolezen, okrepite imunski sistem vašega otroka ter posledično dvignete njegovo odpornost? Dezinfekcijsko društvo Slovenije opozarja, da je higiena rok eden izmed najpomembnejših ukrepov pri preprečevanju bolezni kot tudi njihovemu širjenju.

Zdravje otrok

Bakterije in virusi se hitro širijo

Številne bolezni, kot so gripa, prehlad, trebušne bolezni ipd. povzročajo različni mikrobi (bakterije, virusi, glive), ki se zlahka in hitro prenašajo. Zadržujejo se površinah in predmetih, ki se jih vsakodnevno dotikamo: kljukah, pipah, denarju, telefonu, nakupovalnih vozičkih, javnih straniščih, stikalih, ograjah, igračah…

Najbolj pogost vzrok obolevanja za prehladom je nedolžen dotik oči ali nosu po stiku z obolelo osebo ali okuženim predmetom oz. površino. Tudi črevesna obolenja se najhitreje širijo zaradi umazanih rok, saj lahko bakterije kot so E.coli, salomenela, rotavirus in druge povzročiteljice prebavnih motenj, preživijo na površinah (npr. vaši jedilni mizi in kljukah) tudi po več ur.


Kako čiste so dejansko vaše roke?

Raziskave so pokazale, da si učenci roke umivajo preredko ali preveč površno. Neka raziskava je pokazala, da si le 58 odstotkov deklet in 48 odstotkov fantov v osnovni in srednji šoli umiva roke po uporabi stranišča. Od tega je le 33 odstotkov deklet in 8 odstotkov fantov pri umivanju rok uporabilo milo. Tudi odrasli morajo izboljšati svoje navade. Študije so namreč pokazale, da si je med 92 odstotki sodelujočimi v raziskavi, ki so trdili, da so si po uporabi javnega stranišča roke umili, dejansko to storilo zgolj 72 odstotkov posameznikov.

Pogosto umivanje rok, še posebej po stiku z okuženo (bolno) osebo in umazanimi površinami, pomembno pomaga pri preprečevanju širjenja okužbe. Umivanje rok in osnovne higienske navade se ljudje v največji meri naučimo v zgodnjem otroštvu, vendar pa je tudi kasneje otroke potrebno redno opominjati na pomembnost čistih rok. Izobraževanje o higieni bi se moralo vključiti v šolski kurikulum, umivanje rok pa bi morali vzgojitelji in učitelji sistematično izvajati in še bolj spodbujati med otroci.

Redno umivanje rok preprečuje okužbe

Raziskave so pokazale, da lahko obvezno in nadzorovano umivanje rok (najmanj štirikrat dnevno) v vrtcih in šolah, zmanjša obolevanje za trebušnimi boleznimi in temu posledično odsotnosti za več kot 50 %. Druga študija, izpeljana med 6.080 šolskih otrok, je pokazala, da je uporaba sredstev za razkuževanje rok (kot dodatek redni higieni rok) v učilnici tekom dneva dodatno zmanjšala odsotnost učencev zaradi bolezni za kar 20 %.

ALARMANTNE ŠTEVILKE:


  • Vsako leto prehlad prizadene več kot 52 milijonov otrok, mlajših od 17 let.
  • Slovenija se po izgubi delavnih dni zaradi bolniških staležev uvršča v sam vrh EU. Odsotnost z dela je tako v Sloveniji znašala 8,7 dni na zaposlenega delavca, medtem ko je povprečje v EU 4,6 dni.
  • V Sloveniji je na bolniškem dopustu dnevno okoli 40.000 ljudi, kar pomeni, da na leto izgubimo skoraj 11 milijonov delovnih dni, to pa državo stane skoraj pol milijarde evrov.
Komentiraj

*****************