Upokojitev pomeni pri nas v večini primerov vstopanje v tretje življenjsko obdobje, po domače starost. Starost pa ne pomeni vedno le hiranja in onemoglosti.


starost

Zdrava starost

Poznamo tudi aktivno zdravo starost. Da bomo lahko čimdlje aktivni, zdravi in zadovoljni starostniki, si moramo prizadevati celo življenje. Človek je v vseh svojih življenjskih obdobjih biosociopsihološka celota, za dobro počutje morajo biti zadovoljene telesne, socialne in psihične potrebe. Vendar v življenju nismo nikoli popolnoma zdravi. Zato je pomembno, da znamo živeti tudi s težavami, da jih znamo premagovati, kolikor zmoremo v danem času in prostoru.

Težave zaradi samega staranja organizma so manjše, če niso zaznamovane z boleznijo. Pomembno je zavedanje posameznika, da bolezen ni le usoda, ampak jo tudi sami “pridelamo”. Zaradi prepričanja, da je “starost le žalost”, deluje tak človek prav v tej smeri, da se reklo udejani. Potrudimo se storiti vse, da se bomo čimdlje izognili bolezni. Če pa smo že zboleli, aktivno sodelujmo pri zdravljenju in ne obupajmo.

Obup vselej vodi v poslabšanje bolezni in hudo kvari kakovost našega življenja. Ne pričakujmo le slabega, ker taka bojazen po svojem bistvu prikliče taisto, česar se kdo boji. Organizem prestrašenega človeka je manj odporen proti vsem škodljivostim. Res živimo v neprijaznih in zahtevnih okoliščinah. Lahko zbolimo od prevelikih zahtev, prav tako pa tudi od premalo zahtev. Človek potrebuje določeno zdravo, odmerjeno količino napetosti, da lahko osmisli svoje življenje do njegovega konca.


“Vsak je sebi najboljši zdravnik,” se vam zdi oguljena fraza, pa vendar še vedno drži. Odgovornost je bistvena osnova človekovega obstoja do konca. Ničesar v našem življenju ne moremo preprosto prenesti na drugega. Tudi skrbi za lastno zdravje ne. Dejavni moramo biti pri preprečevanju in prav tako pri zdravljenju bolezni. Zdravnik naj bo pri tem le naš strokovni usmerjevalec in pomagalec. Med mnogimi spremembami, ki nam jih prinaša staranje, niso le težave. Poiščimo med njimi tudi nove izzive. Ostanimo kritični do reklam za večno mladost, lepoto itd. Zavedajoč se minljivosti izkoristimo sposobnost prilagajanja, ki jo imamo v sebi in se sprejmimo z vsemi spremembami vred.

Zdrava prehrana

Če je potrebno, spremenimo način prehranjevanja, da se izognemo debelosti, sladkorni bolezni, zvišanim maščobam v krvi, zvišanemu krvnemu pritisku. Debelost obremenjuje ude in notranje organe, prizadane imunski sistem. Najprimernejša je pestra, raznovrstna in uravnotežena prehrana, v kateri ni nobenega živila preveč ali premalo.

Izjema so le diete pri različnih boleznih. Pestra prehrana zagotavlja tudi zadostne količine vseh vitaminov. Vitaminski dodatki so potrebni pri nepopolni ali nepravilni prehrani in pri nekaterih boleznih. S primerno prehrano lahko uspešno odpravljamo dejavnike tveganja za razvoj ateroskleroze, posledičnih bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih nevšečnosti.

Telesna aktivnost

Če smo doslej zanemarjali sproščujočo telesno dejavnost, začnimo vključevati telesno vadbo v naš vsakdan. Opuščanje telesne dejavnosti pospeši telesno in duševno staranje. Delajmo dokler moremo in to, kar zmoremo. Privoščimo si sprehode na svežem zraku. Če tega ne zmoremo, izvajajmo dnevne vaje. Tisti, ki imajo težave z nogami, lahko vadijo sede ali leže. Bolje je vaditi vsak dan 10 minut kot enkrat na teden 70 minut.


Redna telesna vadba zboljšuje prekrvavitev in oskrbo tkiv s kisikom, vpliva na celotno okostje, mišice, zboljša usklajevanje gibov in ravnotežje, kar je zelo pomembno za preprečevanje padcev in poškodb. Možnost poškodb lahko zmanjšamo tudi, če poskrbimo za dobro osvetlitev prostora, za pravilno talno površino, ki ne drsi, primerno višino pohištva (ne previsoko ne prenizko), oprijemala na stopnišču in v kopalnici.

Spanje

Ne opijajmo se. Alkohol je za starejše nevarnejši in naredi večjo škodo v možganih (motnje spomina, odzivanja in odločanja). Ne segajmo prehitro po pomirjevalih in uspavalih, ki imajo tudi neželene stranske učinke, posebno pri starejših. Spremenjeno spanje v starosti je naraven fiziološki proces. Nespečnost je osebni občutek motenega spanja, ki se kaže kot težavno uspavanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali pogosta nočna prebujanja.

Značilne posledice nespečnosti so občutek jutranje ali celodnevne utrujenosti, pomanjkanje energije, slabša koncentracija, razdražljivost. Kronična nespečnost (traja več kot tri tedne) je pogostejša pri starejših od 65 let. Pogojujejo in vzdržujejo jo lahko kronične telesne bolezni in bolečine, strah, tesnoba, depresija, premalo telesne dejavnosti in preveč dnevnih počitkov, nekatera zdravila, kajenje, alkohol, neprimerna temperatura in vlaga zraka.

Potrebe po spanju so različne. Zadostno spanje je tisto, ki vam omogoči spočitost za naslednji dan. Nikakor pa niso vse dnevne težave posledice slabega spanja. Pri kronični nespečnosti so ljudje ponavadi zelo zaskrbljeni zaradi same nespečnosti. Razvijejo začarani krog: bolj ko poskušajo zaspati, bolj so zaradi tega vznemirjeni, kar zmanjša možnost, da bi zaspali. Odstranimo vse dejavnike, ki nam onemogočajo ali slabšajo spanje.


V hujših primerih poiščite pomoč pri zdravniku. Pri jemanju zdravil upoštevajte njegova navodila glede odmerka kakor tudi dolgosti jemanja. Ob daljši uporabi benzodiazepinskih hipnotikov se zmanjša njihov učinek, pojavi se potreba po zviševanju odmerka in ustvari se začarani krog s popolnim porušenjem spanja. Ostane le odvisnost od tablete.

Stres

Stres lahko opredelimo kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese, ki se odvijajo na duševni, telesni in socialni ravni. Stresor je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, obremenitev ali izziv. Večkrat se nam zdi življenje pretežko in se pri tem počutimo nemočne. Vire odpornosti na stres poiščemo v lastni notranji moči (zavedanje lastne vrednosti), v izobrazbi, dobrem zdravstvenem stanju, v podpori družine in družbe (gojimo dobre odnose v družini, s prijatelji, poiščimo skupine za samopomoč).

Če bomo pripravljeni spreminjati naša stališča in ravnanje, če bomo tudi sami prispevali k boljšim odnosom z okolico, bomo bolje opremljeni z obrambnimi sposobnostmi. Še vedno je pogosteje v ospredju skrb in strah zaradi telesnih bolezni. Le redki zmorejo razumeti in verjeti, da so telesne težave lahko zgolj zunanji odraz psihosocialnih stisk in ne posledica telesne bolezni. Seveda lahko dolgotrajne nerazrešene stiske pogojujejo tudi nastanek telesne bolezni.

Zdravila

Zdravila niso čudodelna in ne morejo nadomestiti našega deleža sodelovanja pri zdravljenju. So pa odlično pomagalo, kadar naši ukrepi niso zadostni ali uspešni. Zdravila naj vselej odreja zdravnik, ki zdravljenje vodi. Koristno je, da se držimo njegovih navodil glede odmerka in trajanja jemanja zdravila. Ne pretiravajmo z uživanjem zdravil, kadar za to ni strokovne utemeljitve.

Vir: Grmek-Štrukelj Darina, upokojena dr. med. za www.zlataleta.com.

Komentiraj

*****************