Čustvena inteligenca je nov izraz, ki v nas vzbuja različne asociacije, misli. Raziskave kažejo, da na uspeh vsakega posameznika čustvena inteligenca vpliva mnogo bolj kakor inteligenčni kvocient.


čustvena inteligenca

Uspeh ni le uspešnost v poklicu, je mnogo več. Pomembni so odnosi v družini in vsakodnevnem življenju, uspešnost pri komuniciranju, …
Čustvena inteligenca predstavlja celo paleto človeških lastnosti kot so značaj, obzirnost, rahločutnost, človečnost.

RESNIČEN USPEH
Uspeh načeloma enačimo z močjo, vplivom, ugledom in denarjem. A do resnično uspešnega življenja manjka še dosti. Uspeha v poklicu navadno ni brez mirnega in urejenega družinskega življenja, veselja do tistega, s čimer se ukvarjamo, prijateljstev, ljubezni, spoštovanja in zaupanja.
V poslovnem svetu so se merila v zadnjih letih izjemno spremenila in vedno več pozornosti je ravno posvečeni razvijanju osebnosti posameznika in izobraževanju. Hkrati pa je vedno večjega pomena tudi pripravljenost na skupinsko delo, zmožnost sodelovanja in prilagajanja, komunikativnost, kritičnost in tudi samokritičnost.

MOČ IN IZRAŽANJE ČUSTEV
Čustvovanje je osnovna človekova lastnost, ki pa je pri mnogih slabo razvita. V sodobnem svetu 21. stoletja živimo hitro in stresno, kar je tudi eden izmed razlogov, da mnogi na čustva kar pozabijo. Po drugi strani pa je osnovna želja in potreba vsakega biti nekomu blizu, biti spoštovan, ljubljen, ki jo skušamo zadovoljiti v družini ali partnerskem odnosu.
Znate prisluhniti sami sebi? Ali hitro opazite čustvo, ki se pojavi v vas? Opazovanje lastnih čustev in spremljanje spreminjanja razpoloženja je izjemnega pomena tudi pri izražanju čustev. Nekaterih se čustva močno polastijo in se jim tudi sami prepustijo. Iz tega sledi, da so takšni ljudje nagnjeni k nenadnim in močnim spremembam razpoloženja, dodatno pa niso pozorni na spremenjena čustvena razpoloženja. Takšni ljudje so celo prepričani, da vpliva na svoje življenje nimajo. Iz tega razloga tudi ničesar ne storijo, da bi pregnali užaljenost in slabo voljo.


Druga vrsta ljudi se kar sprijazni z nastalo situacijo in trpi. Ti ljudje živijo pasivno in že vnaprej izključijo vsakršno možnost, da bi vplivali na svoja čustva, vdajo se v usodo.
Tretji pa so uspešni v obvladovanju svojih čustev in pozorni na spreminjajoča se razpoloženja. Med nami so ljudje, ki se razburijo že zaradi najmanjše malenkosti, drugi pa so polni strahov. Spet nekateri nujno potrebujejo čustvene izbruhe, da očistijo svojo dušo negativnih misli. Zapomniti pa si velja, da niso čustva tista, ki obvladujejo nas, ampak mi obvladujemo njih.

SPREGOVORITE O ČUSTVIH
Včasih je čustva in svoje občutke nemogoče izraziti z besedami, zato jih zaznavamo s čutili. Tudi z opazovanjem. Morda sami sebe preizkusite kako zelo dobro znate izražati čustva. Odmerite si čas, na primer tri minute. Pričnete zapisovati besede, ki se jih spomnite in z njimi izražate čustva. Koliko besed ste se spomnili in zapisali? Če imate zapisanih več kot trideset besed, to kaže na bogat besedni zaklad in natančno izražanje čustev. Zaskrbljujoče pa je, v kolikor niste zapisali niti deset besed, saj to pomeni, da imate pri izražanju čustev kar nekaj težav.

POMANJKANJE ČASA IN OSAMLJENOST
Osamljeni in razočarani so prepričani, da svojih občutkov ne morejo nikomur zaupati. Razlogov za osamljenost je več, eden pomembnejših pa je način življenja. Ob neverjetni hitrosti poteka dogodkov se pozabimo celo pogovarjati. Tu pa se problemi navadno začnejo. Posledice osamljenosti pa se kažejo v paničnem iskanju sogovornika. Še najbolje bi bilo v takšnih trenutkih obiskati strokovnjaka – psihoterapevta. Vendar se za takšen korak odločijo le redki.

PRIČAKOVANJA
Kaj pričakujemo od drugih in kaj drugi pričakujejo od nas:

Razumevanje

Obdaja vas prijeten občutek, da vas je končno nekdo razumel in vam prisluhnil. Obstaja pa nevarnost, da v kolikor se boste zaupali drugim, da vas bo vaš »poslušalec« prekinil in vam pričel pripovedovati o svojih težavah. S čimer pa vi osebno ne boste nič naredili.

Obzirnost

Velja bolj za presojo posameznika, vsakdo ima svoje mnenje. Tako lahko imata dva različna človeka o popolnoma identični situaciji povsem drugačno mnenje. Enemu se zdi nekaj zelo obzirno in prijazno, drugemu pa pravo nasprotje.

Vživljanje v pripoved

Se lahko vživite v pripoved? Si jo lahko predstavljate? To lahko storite le, če opisana čustva in občutke poznate.
V kolikor svoja čustva zelo dobro poznate, pa četudi so ta zelo raznovrstna, boste dosti lažje priznavali in razumeli čustva drugih.

Pozornost

Na žalost dostikrat omenjamo nepozornost, na pozornost pa pozabimo. Pozoren je lahko vsak, ki dobro brzda svoja ognjevita čustva in ki vidi tudi skrita čustva drugih.
Če pa se želimo vživeti v položaj drugega, si moramo najprej vzeti čas, ga poslušati. S tem pokažemo spoštovanje in zaupanje do sogovornika.
Prvi pogoj: najprej morate znati poslušati sebe! Če sami pri sebi ne zaznate občutka žalosti, veselja, ljubosumja, zavisti, tega tudi pri drugih ne morete.


OBVLADOVANJE KONFLIKTOV
Včasih se soočijo različni interesi in mnenja ali pa vam je vedenje drugih tuje.
Cilj soglasja je rešitev, ki bo zadovoljila obe strani. V kolikor si nasproti stopita dva upravičena interesa, je težko doseči soglasje. Vsakdo namreč brani svoj položaj in poskuša prepričati drugega, da ima prav. Potrebno je najti neko rešitev, kompromis. Če pa svoje interese že vnaprej podredite drugemu, vas je strah konfliktnih situacij. Bojite pa se tudi soočiti z občutki drugih ljudi.

Najpogostejši odzivi ob soočenju različnih interesov:

Ali jaz ali drugi – To velja za avtoritativne ljudi. Tu gre le za zmago ali poraz. Takšne ljudi imenujemo nepopustljivci. Kdor brani svoje interese na takšen način, hkrati tudi tvega, da ga drugi ne bodo spoštovali. V soljudeh pa zbuja jezo in kljubovalnost.

Vseeno mi je – Ravnodušno se odzovejo pasivni ljudje.

Kot ti meniš, draga – To je značilno neavtoritativno vedenje. Sprva se počutite kot v sanjah, ker se lahko popolnoma svobodno odločate in vam drugi izkazuje domnevno toliko spoštovanja.

Skupaj, ne vsak zase – Čustvena inteligenca se izrazi v partnerskem odnosu. S svojim vedenjem v drugih zbujamo čustvena razpoloženja, zato lahko že vnaprej poskrbimo za prijetne, mirne in tople partnerske oziroma družinske odnose.


Ko boste tudi sami ugotovili, kako prijazno in ustrežljivo se odzovejo ljudje, ko se počutijo razumljene, boste začeli stališča drugih jemati resno ter jim boste to tudi pokazali in povedali.

IZRAŽANJE KRITIKE
Ko se odločite nekoga kritizirati, mu najprej jasno pokažite, zakaj ste pričeli pogovor. V ospredje postavite možnosti za izboljšanje trenutnega stanja.

Pravila za izražanje kritike:

  • opišite dejstva, ne da bi jih vrednotili
  • vživite se v položaj drugega, namesto, da se mu takoj postavite po robu
  • upoštevajte sogovornika kot enakovrednega
  • ukvarjajte se s problemom
  • odzivajte se spontano, ne igrajte vnaprej pripravljene strategije.

SPOROČILA USMERJAJO NAŠE ŽIVLJENJE
Svoje sposobnosti v odnosu do sebe in drugih lahko izboljšujete. Večino vedenjskih vzorcev se naučimo v otroštvu, kar posledično zaznamuje naš poznejši odnos do sveta. Miselni vzorci nam pomagajo oblikovati način, kako bi sami se spremenili in kako ocenjujemo druge ter kako z njimi ravnamo.


Komentiraj

*****************