Od otroka ne moremo pričakovati, da se bo vedel kot odrasel in upošteval pravila, ki mu jih postavljamo ter s tem izpolnjeval naša pričakovanja. Če se večkrat zalotite pri tem, da vas otrok spravi ob živce in ne morete brzdati svoje jeze, če se vam upira ali ignorira vaše zahteve, lahko s samoopazovanjem spremenite svoje odzive in v takih trenutkih ravnate drugače. Z jezo lahko namreč naredite veliko škode.


Večina staršev meni, da je otrok, ki kljub njihovim »opozorilom« nadaljuje z neprimernim vedenjem, sebičen, saj se v njihovih očeh ne ozira na njihova čustva. Morda si celo predstavljajo, da jih namerno ignorira oziroma jezi – ali da je pač trmast. Če se v takih trenutkih jezimo na otroka, s tem naredimo več škode kot koristi, zaradi jeznega odziva pa se na koncu velikokrat počutimo krivo.

Kako se prenehati jeziti na otroka

Zakaj otrok ne upošteva naših zahtev?

Malček postopoma spoznava, kaj lahko dela in česa ne. A je njegov notranji glas, ki mu pove, kaj je prav in kaj ni, zelo šibak in še neizoblikovan. Prav zato otroke velikokrat premami, da naredijo nekaj, česar ne bi smeli – npr. stečejo na cesto, udarjajo ali grizejo.

Sploh v prvem letu življenja je od otroka brezpredmetno pričakovati, da bo upošteval pravila. V tem času ga je treba kar najbolje zavarovati in ga odmakniti od stvari, ki so »prepovedane«. Umaknite iz jih iz njegovega vidnega polja ali mu prepovedano stvar preprosto vzemite iz rok in jo zamenjajte z igračo – namesto da bi se jezili nad tem, da vas ne upošteva.


Kako postati bolj potrpežljivi do otroka?

Vsaka starševska vzgoja je drugačna. Starši s svojo vzgojo nevede posnemajo tisto, ki so je bili deležni od svojih staršev. Če so bili ti strogi ali nepotrpežljivi, je zelo verjetno, da bodo tudi njihovi otroci kopirali ta vzorec – četudi so se pri sebi »zakleli«, da ne bodo ponavljali napak staršev. Da bi spremenili svoj karakter in postali bolj potrpežljivi, je potrebnega veliko časa. Na tem je treba dosledno delati mesece in mesece. Kako se tega lotiti?

  1. Pridite do spoznanja: izgubil sem živce. Vsakič, ko niste zadovoljni s svojim odzivom na otrokovo dejanje, se najprej umirite. Imejte dnevnik, v katerega si redno zapisujte odgovore na vprašanja: Kaj se je zgodilo? Kaj me je opozorilo na to, da se bom kmalu začel jeziti? Kaj bi lahko pripomoglo k takemu odzivu? Analizirajte, kateri dejavniki bi lahko botrovali vaši jezi. Se vam je nekam mudilo? Ste bili utrujeni ali pod stresom zaradi nečesa drugega (npr. službe, spora)? Ste bolni ali neprespani?
  1. Analizirajte svoje vedenje. Ko otrok zaspi in imate dovolj časa zase, pojdite skozi svoje zapiske in se zamislite. Kako bi lahko spremenili svojo reakcijo, da bi, če bi se dogodek ponovil, reagirali pravilno? Če ste v prvi točki ugotovili, da se vam je mudilo, do vašega jeznega odziva ne bi prišlo, če bi si vzeli več časa. Če ste bili pod stresom in slabe volje že prej, bi bili morda tiho in ne bi kričali na otroka. Če je otrok zelo trmast, pa bi se že prej pripravili na to, da vam bo kljuboval.
  1. Najdite vzorec. Šele, ko nam uspe spremeniti svoje vedenje, nehamo ponavljati stare napake. Po več vnosih v dnevnik boste hitro ugotovili, da se je neka situacija že zgodila. Na primer, že dva tedna zapored ste se na otroka jezili zato, ker se vam je mudilo. Ko opazite tak vzorec, poiščite znake, ki so vam povedali, da se boste jezili in neprimerno reagirali. Razmislite o tem, kako bi lahko še drugače ravnali in si predstavljajte verzijo dogodka, ki ne vključuje spora.
  1. Spremenite svoje reakcije. Ko boste že vnaprej znali predvideti, kdaj boste izgubili živce, boste lahko spremenili svoj način odziva na situacijo, ko vas otrok ne uboga, in ravnali drugače.
Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: