Verjetno si noben starš ne želi, da bi vzgojil razvajenega otroka. Vendar pa moramo prav zato, da se izognemo tipičnim napakam, vedeti, kaj je v večin primerov tisto, kar privede do razvajenosti. Katerih napak si ne smete privoščiti oziroma kako prepoznati opozorilne znake, preden bo prepozno – oziroma preden povsem izgubite nadzor nad situacijo? Morda nočete, da bi bil vaš otrok prikrajšan za stvari, ki jih sami niste bili deležni v otroštvu, ali pa se želite odkupiti za to, da precej časa preživite v službi.


Ne glede na to, kaj so vaši razlogi za pretirano popustljivost, je smiselno, da jih čim prej ozavestite in spremenite vzorce obnašanja. S tovrstno vzgojo namreč tudi otroku na dolgi rok povzročate več škode kot koristi. Kaj so torej tiste napake, ki se jim morate izogniti?

Razvajen otrok

Popuščanje otrokovim zahtevam

Danes so starši pogosto preveč utrujeni, da bi se »prerekali« z otroki oziroma jim pojasnili, zakaj ne morejo narediti nečesa ali dobiti stvari, ki jo želijo. Tako se velikokrat preprosto vdajo. Spet drugič si želite videti zadovoljen nasmeh na obrazu vašega otroka, ko želena igrača pristane v vozičku. Morda sicer igrača ne predstavlja velike obremenitve za vaš proračun, zato se vam zdijo takšni nakupi precej nedolžni. Vendar pa otrok tako dobi zelo nerealistična pričakovanja glede sveta, kar mu bo v življenju najverjetneje povzročalo precej težav. Realnost pač ni takšna, da vedno dobimo vse, česar si zaželimo. Nekdo, ki so ga v otroštvu pretirano razvajali, se bo s tem zelo težko sprijaznil. Težko bo prisluhnil logičnim argumentacijam drugim. Namesto tega bo poskušal dobiti tisto, česar si želi, tudi z manipulacijo, čustvenim izsiljevanjem in izbruhi v javnosti.

Stalne grožnje, ki jih nikoli ne uresničijo

To je napaka, ki jo počnejo mnogi starši. Otrokom pogosto grozijo s posledicami, če bodo nadaljevali z določenim početjem. Vendar potem preprosto pozabijo na to, kar so rekli – ali pa se jim ne ljubi več ukvarjati s kaznijo. Morda pa ste že v osnovi vedeli, da gre zgolj za prazne grožnje, ki jih ne nameravate uresničiti. Otroci zelo hitro začutijo, da njihovi starši z grožnjami ne mislijo resno. Ko vas otrok razburi, torej ne bodite preveč impulzivni. Ne prepustite se občutku ogroženosti. S stalnim ponavljanjem praznih groženj bo otrok hitro izgubil spoštovanje do vas – obenem pa bo to povečalo nevarnost za razvajenost.


Pretirano ščitenje otroka pred negativnimi občutki

Seveda kot starši nočete, da bi vaš otrok trpel. Vendar lahko včasih pretiravate z zaščitništvom. Če na primer otrok na tekmovanju ne doseže uspeha, ki ga je pričakoval, starši pogosto ne dopustijo otroku, da se sooči z negativnimi občutki in jih predela. Namesto tega ga zasujejo z darili in pretirano hvalo. Seveda je pomembno, da poskušate otroku v takšnih situacijah stati ob strani, vendar to še ne pomeni, da morate zanj ustvariti mehurček, ki ga bo izoliral pred svetom. Otroka raje pripravite na to, da ima življenje tako vzpone kot padce.

Podkupovanje otroka za opravljanje obveznosti

Dobi vaš otrok za šolsko delo ali pa pomoč pri gospodinjskih opravilih vedno nagrado? To je pogosto ena najzanesljivejših poti do pretirane razvajenosti. Otroci tako ne razvijejo občutka odgovornosti. Vse, kar počnejo, je povezano z zelo konkretno materialno nagrado. Posledično nimajo prave motivacije – le redko jih kaj zares zanima ali veseli. Včasih je otroka preprosto lažje pripraviti k določenemu dejanju s »podkupnino«, vendar razmislite, kaj lahko to povzroči na dolgi rok.

Otroku dovoljujete, da je do vas nespoštljiv

Morda ste se včasih zgražali, ko ste slišali otroka, kako nespoštljivo govori s svojimi starši. Verjetno ste si v takšnih trenutkih obljubili, da tega svojim otrokom ne boste nikoli dovolili. Nenadoma pa ste opazili, da je to postala tudi vaša realnost. Pomembno je, da otroku ne popuščate niti ob najmanjših znakih nespoštljivosti. Otroci pogosto preizkušajo meje. Če starši te meje ne začrtajo zelo jasno, se otrok zelo hitro privadi na to, da si lahko »dovoli vse«. To pa lahko na koncu pomeni celo zmerljivke v javnosti. Vi ste tisti, ki morate otroka naučiti, kaj so sprejemljive oblike komunikacije.

Otrok odloča o praktično vseh družinskih aktivnostih

Ali je otrok tisti, ki vedno odloča o tem, v katero restavracijo boste šli, kaj boste jedli za kosilo in kaj boste počeli? Čeprav je seveda pomembno, da prisluhnete tudi otrokovim željam, to še ne pomeni, da jih morate vedno tudi uresničiti. Otrok se mora zavedati, da je družina skupnost – in da so pomembne tudi želje drugih. Včasih smo mi tisti, ki se nekoliko prilagodimo, spet drugič se bo malce bolj prilagodil nekdo drug. Za življenje v skupnosti so zelo pomembni predvsem kompromisi. Če boste tega naučili svojega otroka, ste opravili ogromno in mu oziroma ji dali dobro popotnico za življenje.


Komentiraj

*****************