Tukaj je čas uživanja in izletov v naravi, vendar ne pozabimo, da v nizkem grmičevju, še posebej ob robu kakšne steze, na nas potrpežljivo čakajo klopi, , ki so poleg zajedavstva tudi zani prenašalci povzročiteljev različnih bolezni kot sta klopni meningitis in borelioza.


Kaj so klopi in zakaj so nevarni?

Klopi so najnevarnejše gozdne živali, ki se od ostalih pršic razlikujejo predvsem po telesni velikosti in specializiranem obustnem aparatu, prilagojenem za sesanje krvi. Njihova velikost je odvisna od prehranjenosti, kajti, če je klop s krvjo do konca napit, ima raztegnjen zadek in je mnogo večji kot običajno (tudi do 60 mm). Klopi so ektoparaziti, ki zajedajo na zunanjosti gostitelja in brez njega ne morejo zaključiti življenjskega kroga. Poleg zajedavstva so pomembni tudi kot prenašalci povzročiteljev različnih bolezni. Prenašajo različne patogene, kot so virusi, gliste, bakterije ipd.

Klopi
Obstaja več vrst klopov. Večina je ozko specializirana na zajedanje na eni vrsti gostitelja, okoli 10 % vrst pa tudi za druge. Človek ni glavni gostitelj za nobeno vrsto klopa. Tisti klopi, ki zajedajo na človeku, so vseeno pomembni, saj so povzročitelji številnih nevarnih bolezni. Pri nas sta najpogostejši bolezni dve.

Prva je Lymska borelioza. Bakterija povzroči izpuščaj, za tem pa se lahko šele čez teden ali kak mesec pozneje pojavijo različne nevrološke, srčne motnje ali pa težave s sklepi. Kaže se v obliki rdečice na koži, ki se pojavi okrog mesta, ki ga je klop zajel. Ta rdečica se širi v obliki krogov, v sredini pa se pojavlja bledica. To bolezen se da uspešno zdraviti z antibiotiki.


Druga je klopni meningoencefalitis (KME). To je virusna bolezen možganov in možganske ovojnice. V Evropi se običajno pojavi blažja oblika te bolezni, ki povzroča manj kot 1 % smrtnost, medtem ko gre v Aziji za drugačno, veliko bolj zapleteno obliko te iste bolezni, kjer je smrtnost tudi do 25 %. Po inkubaciji, ki traja 7 do 10 dni, se pojavi prva faza bolezni, ki traja pet dni, simptomi, ki v njej prevladujejo, so močan glavobol, utrujenost, bolečine v celem telesu in bruhanje. Pri nekaterih ljudeh se s to fazo bolezen tudi konča. Pri drugih pa pride do druge faze, ki se pojavi po desetih dneh, kjer je videti, da ni več nikakršnih simptomov in da se stanje izboljšuje. Namreč, virus prodre v osrednji živčni sistem, nastanejo vnetje možganskih ovojnic, možganska krvavitev, degeneracije in nekroze nevronov. Pojavijo se bolečine v vratu, glavi, bruhanje, duševne motnje, motnje v vidu itd. Ta faza traja 8 do 10 dni.

Zdravljenje poteka v bolnici. Specifično zdravilo za to ne obstaja, zato je ob analgetikih potrebno tudi počivanje. Za to boleznijo zbolijo najpogosteje poljedelci, gozdni delavci in
izletniki. Nevarnost zanjo traja praktično celo leto.

V zadnjih letih, natančneje leta 1996, smo ravno v Sloveniji našli prvi primer erlihioze v Evropi. To je bakterijska bolezen, katere prenašalci so prav tako klopi. Izvor teh bakterij, imenovanih erlihije, so najverjetneje psi, divjad in glodavci, še posebej pa srne in poljska miš. Po sesanju okužene krvi se bakterije naselijo v slinavkah klopa. Medtem ko je območje klopnega meningitisa omejeno na določena področja, je Lymska borelioza prisotna po celi Sloveniji.

Klopi in bolezni

Pomembno je sprotno pregledovanje!

Zelo pomembno je, da se takoj po prihodu iz gozda temeljito pregledamo, najbolje je, če imamo nekoga, ki nam pri tem pomaga. Najprej pregledamo obuvala, nato obleke. Nato pregledamo kožo celotnega telesa. Obleko slečemo in jo na odprtem prostoru pretresemo in prezračimo, potem pa je dobro, če jo lahko damo kar takoj v pranje. Nošena oblačila nikoli ne dajemo med čiste obleke in jih ne odlagamo na posteljo. Po pregledu kože se je potrebno takoj stuširati, pri čemer lahko zatipamo možnega prisesanega klopa. Dobro je, če se pregledamo tudi naslednji dan, saj se klop preko noči že precej napije in zato do jutra najmanj podvoji.


Osveščenost in poznavanje bolezni sta zelo pomembna dejavnika. Še posebej pomembno pa je preprečevanje okužbe. Ljudje pogosto mislijo, da je način, kako se izogniti klopom samo ta, da ostanemo doma. To ni res, sprehodom po naravi in gozdu se ni potrebno odrekati. Moramo se le ustrezno zaščititi. Najbolje je, da uporabimo insekticide z dolgotrajnim delovanjem, ki se lahko kupijo v obliki razpršila. Stik s tem razpršilom, ki ga nanesemo na obuvalo in obleko (nikakor pa ne na kožo!), povzroči klopovo smrt. Pomembno je tudi to, da smo primerno obuti in zadostno oblečeni ter da se oblačimo v svetlejša oblačila, saj na njih prej opazimo klopa.

Ob skrbi zase ne smemo pozabiti še na domače živali. Tudi njih je potrebno ustrezno zaščititi in redno pregledovati.

Odstranjevanje klopov

Če opazimo klopa, ga moramo takoj odstraniti. V ta namen uporabimo pinceto, s katero ga primemo čisto pri koži in nato odločno potegnemo iz nje. Vbodno mesto in njegovo okolico umijemo z milom in vodo, klopa odvržemo. V nobenem primeru za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, raznih krem in mazil ter podobnih zadev in jih nikoli ne vrtimo, kar je pogosto možno zaslediti v različnih revijah in oglasih. Mesto vboda tudi po tem, ko smo klopa odstranili, opazujemo še vsaj en mesec, saj se lahko tudi po daljšem času pojavijo kožne spremembe.

Možnost, da po vbodu klopa zbolimo, je razmeroma majhna. Kljub temu pa je dobro vedeti nekaj o klopih, se zavedati njihove nevarnosti in poznati bolezni, ki jih prenašajo. Še posebej pomembno pa je, da upoštevamo enostavne ukrepe za preprečevanje ugrizov klopov, priporočljivo pa je tudi preventivno cepljenje proti KME.  Upoštevajoč vse to se bomo lahko brezskrbno prepustili dolgim spomladanskim sprehodom in izletom, katerim se po dolgi zimi mnogi veselimo.


Komentiraj

*****************