Večina žensk z razvojno nepravilnostjo maternice normalno zanosi in rodi, pri nekaterih pa je nepravilna maternica ali maternična pregrada lahko vzrok za ponavljajoče se spontane splave, prezgodnje porode, zaplete ob porodu in redkeje tudi bolečine pri spolnih odnosih.


Kaj je maternična pregrada

Zakaj do tega pride, še ni povsem jasno. Najpogostejša razvojna nepravilnost maternice je popolno ali delno pregrajena maternica. Pregrada maternice oziroma septum maternice predstavlja oviro v notranjosti maternice. Pregrade maternice se lahko pojavljajo v različnih oblikah; vse od najmanjših ostankov tkiva po izginotju pregrade v razvoju do popolnoma pregrajene maternice ali celo na dva samostojna dela ločene maternice.

Maternična pregrada nastane, kadar se v zgodnjem razvoju zarodka prostora, ki sta zasnovi za maternico, ne združita, kot bi se morala, in med njima ostane tkivo, ki tvori pregrado. Glede na dokaj visoko pojavnost različnih oblik pregrad maternice, ki jo opažajo v ginekoloških ordinacijah, bi lahko sklepali, da so razvojne nepravilnosti v porastu, vendar ni čisto tako. Vse večje število odkritih primerov je posledica hitrega razvoja diagnostičnih postopkov v ginekologiji in boljše osveščenosti sodobne ženske.

Pregrada maternice brez simptomov

Ker se pregrada maternice lahk pojavlja tudi brez simptomov, je težko oceniti število primerov pri ženskah v Sloveniji. Predvsem številka, ki označuje njihovo število, temelji na številu žensk, ki so imele težave z zanositvijo oziroma so zaradi tega splavile. Ne upošteva pa tistih, ki težav nimajo. V splošnem ocenjujejo, da je ima kakršnokoli pregrado v maternici približno tri odstotke žensk. Vendar še enkrat poudarjamo, da so to le ocene, saj je skoraj nemogoče natančno določiti število vseh žensk, pri katerih se maternična pregrada pojavlja.


Večina primerov brez znakov

Pri večini žensk pregrada maternice ne povzroča posebnih kliničnih znakov ali simptomov ter velikokrat ostane neodkrita do obdobja, ko ženska želi zanositi ali ko ginekolog pri njej opravi prvi ultrazvočni pregled maternice. Tako marsikatera mlada ženska niti ne ve, da ima pregrado v maternici.

Maternična pregrada
Marsikatera mlada ženska niti ne ve, da ima pregrado v maternici, saj pri večini ne povzroča posebnih kliničnih znakov ali simptomov. Odkrijejo jo šele, ko želi zanositi ali ko ginekolog pri njej opravi prvi ultrazvočni pregled maternice.

Pri nekaterih ženskah pa lahko, poleg spontanega splava, neplodnosti ter ostalih nosečnostnih zapletov, pregrada maternice povzroča krvavitve izven menstruacijskega ciklusa in bolečine. Vzpodbudno je dejstvo, da od štirih žensk, ki zanosijo in imajo pregrado maternice, tri rodijo zdrave otroke in le pri eni pride do splava ali drugega zgoraj omenjenega zapleta.

A vedeti moramo, da pregrada v maternici predstavlja nekaj, kar tja ne sodi, torej lahko moti oploditev, zanositev ter donositev zdravega otroka. Veliko specialistov je sicer mnenja, da pregrada maternice ne povzroča neplodnosti. A spet drugi trdijo, da igra pomembno vlogo pri onemogočanju ugnezditve zarodka v steno maternice in s tem zanositev.

Odkrije jo ultrazvok

K prepoznavanju pregrade maternice ogromno prispeva temeljit in odkrit pogovor med bolnico in njenim osebnim ginekologom. Glede na to, da je omenjeno stanje eden izmed pogostejših vzrokov za splav, lahko že podatek o večkratni spontani prekinitvi nosečnosti ginekologa pripelje zelo blizu prave diagnoze.


Najpomembnejša diagnostična preiskava za potrditev pregrade maternice je nožnični ultrazvok. Če ginekolog s pomočjo ultrazvoka ne more postaviti diagnoze, lahko bolnico napoti na dodatne preiskave (histeroskopija, laparoskopija). Nožnični ultrazvok je potreben pri vseh ženskah s prehitro zaključeno nosečnostjo (spontani splav, prezgodni porod, nepravilna lega ploda, zastoj rasti ploda v maternici). Priporočljiv je tudi pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost. Najprimernejše obdobje za opravljanje omenjene preiskave je po ovulaciji ter pred menstruacijo, saj se pregrado takrat najlažje in najbolj zanesljivo vidi oziroma najredkeje spregleda.

Pregrada maternice

Odstranitev maternične pregrade – da ali ne?

O preventivni operaciji, torej odstranitvi pregrade, so strokovna mnenja deljena. Na odločitev vpliva tako starost ženske kot tudi težave, ki jih maternična pregrada povzroča. Večina ginekologov operativnega posega pred prvo zanositvijo ne priporoča, a seveda je to odvisno tudi od velikosti in položaja pregrade. V primeru neplodnosti, predhodne nedokončane nosečnosti ali zapletov ob porodu je kirurška obravnava priporočljiva. Dokazano je namreč, da se po posegu znatno zmanjša tveganje za spontani splav oziroma prezgodnji porod.

V Sloveniji zaradi številnih prednosti najpogosteje opravijo tako imenovano histeroskopsko resekcijo. Gre za poseg v splošni anesteziji, pri katerem skozi nožnico v maternico uvedejo kamero in ob njej posebno oblikovano rezilo, s katerim pod vidnim nadzorom pregrado prerežejo. Nekaj dni po posegu je prisotna rahla krvavitev, ki se kmalu ustavi. Priporočljiv je še teden dni počitka in izogibanja večji fizični dejavnosti.

Daljše čakanje z zanositvijo ni potrebno. Le-ta je mogoča že v naslednjem menstruacijskem ciklusu oziroma po menstruaciji, ki sledi mesec dni dolgemu hormonskemu zdravljenju po posegu. Porod lahko poteka nožnično. Včasih je treba poseg ponoviti, saj se lahko zgodi, da maternična pregrada ni bila popolnoma odstranjena. Možno je tudi, da se del rane zaraste nazaj, kar pozneje deluje kot ostanek pregrade.


V ginekologiji pregradam v maternici namenjajo vedno več pozornosti. Razlog je verjetno v tem, da se z novimi, manj invazivnimi postopki lahko nepravilnost enostavno in hitro odkrije, odpravi ter s tem znatno poviša delež uspešnih zanositev in porodov. Kljub hitremu razvoju medicinske stroke in diagnostike pa temelj kakovosti življenja žensk ostaja spoštljiv in zaupanja vreden odnos z izbranim ginekologom.

Prirojene okvare

Razvojne nepravilnosti maternice so raznovrstne skupine prirojenih okvar:

  • odsotnost maternice, kjer je prisotna le vagina,
  • enoroga maternica, kjer je razvita le polovica maternice,
  • podvojena maternica, ki ima podvojen tudi maternični vrat,
  • dvoroga maternica (v obliki dveh rogov),
  • pregrada (septum) maternice.

Vzroki za njihov nastanek niso povsem jasni, na njihov pojav lahko vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi dejavniki okolja. Po navadi gre za kombinacijo različnih vzrokov. Včasih razvojne nepravilnosti maternice ne povzročajo nobenih težav in ostanejo neodkrite. A pogosteje so lahko vzrok za spontane splave v prvem in drugem trimesečju nosečnosti, prezgodnje porode, nepravilnosti v položaju ploda, zaplete ob porodu, zastoj rasti ploda in smrt ploda v maternici, lahko pa jih povežemo tudi z neplodnostjo.

Neža Cunder, Renata Košir

Komentiraj

*****************