Se vaš otrok pogosto zbuja ponoči, kriči in joka? Tako imenovana nočna groza je običajna za otroke od enega do dvanajstega leta. Preberite, zakaj do nje pride in kaj lahko naredite vi.


Nočna groza ali teror je oblika motnje spanja. Otrok, ki ga mučijo nočne groze, se lahko nenadoma zbudi in joče, kriči, stoka, mrmra ali tolče z rokami sem ter tja, s široko odprtimi očmi – ne da bi bil pri tem zares buden. Ker se nahaja v območju med budnostjo in spanjem, se ne zaveda vaše prisotnosti in se verjetno ne odziva na vaša dejanja ali besede.

Otrok - strah med spanjem

Raziskovalci o nočnih grozah razmišljajo kot o manjših napakah v običajno gladkih prehodih med fazami spanja. Ena epizoda nočne groze lahko traja od nekaj minut do skoraj ene ure. Ko je terorja konec, otrok velikokrat ponovno zaspi in se ne spominja ničesar. Nočne groze so značilne za otroke od enega do dvanajstega leta starosti, ko se običajno nehajo. Študija, ki je zajela 2000 otrok, je ugotovila, da je kar 40 odstotkov otrok, starih med dvema letoma in pol ter šestimi leti že imelo nočne groze.

V čem se razlikujejo od nočnih mor?

Ko ima otrok nočno grozo, se je ne spominja. Drugače je z nočnimi morami, ki otroka zbudijo in se jih spomni. Otrok lahko v primeru nočne more poišče vas ali želi, da ste zraven, dokler ne zaspi. O morečih sanjah tudi govori, saj se jih, v nasprotju z nočno grozo, spominja.


Nočne groze se pogosto pojavijo v prvi tretjini noči, nočne more pa v zadnji tretjini noči, ko nastopi REM-faza. Ali je otrok doživel eno ali drugo, lahko ugotovite tudi tako, da se naslednje jutro vprašate, kdo je bolj vznemirjen. Če je odgovor otrok, je imel nočno moro. Če ste bolj vznemirjeni vi, je imel nočno grozo.

Kaj storiti, ko otrok doživlja nočno grozo?

Ne skušajte ga zbuditi. Pričakujte, da bodo vsi poskusi, da bi ga potolažili, naleteli na neuspeh. Otroka, ki ima nočno grozo, se ne da pomiriti – če ga skušate držati, bo samo še bolj podivjal. Ukrepajte samo, ko je otrok v nevarnosti, da bi se poškodoval: govorite v umirjenem tonu, postavite se med otroka in predmet, v katerega bi se lahko udaril (npr. poličko v bližini glave), ter počakajte, da je nevihta mimo.

Otroci, ki imajo nočne groze, lahko hodijo v spanju ali zgrmijo s postelje. Zato poskrbite, da na tleh ne bo igrač ali drugih predmetov. Na vrhu stopnic namestite vratca in prepričajte se, da so okna in zunanja vrata zaprta oziroma zaklenjena.

Kako lahko preprečimo nočne groze?

Znanstveniki še ne vedno, kaj jih povzroča. Jasno je samo, da nočna groza ni posledica jeze ali psiholoških težav. Kot faktor, ki poveča verjetnost za pojav nočnih groz, se omenja pomanjkanje spanja. Slednje je lahko posledica zbujanja sredi noči, prepoznega odhajanja v posteljo, premalo ur spanja, sindroma nemirnih nog ali zgage. Če rešite težave, povezane s pomanjkanjem spanja, bodo verjetno odšle tudi nočne groze. K njihovemu pojavu lahko sicer pripomore tudi jemanje določenih zdravil ali kofein. Večja verjetnost, da bo otrok imel nočne groze, je, če ima še kdo v družini motnje spanja, hodi v spanju ipd. V nekaterih primerih lahko nočne groze povzroči spalna apnea – resna, ampak ozdravljiva motnja dihanja med spanjem. Če ima vaš otrok nočne groze, bo pregled pri zdravniku pokazal, kaj je lahko njihov sprožilec.


Zbujanje po urniku – kaj je to?

Če opazite, da se nočne groze pojavljajo vsako noč ob enaki uri, lahko poskusite z zbujanjem po urniku. To pomeni, da nežno in na hitro zbudite otroka 15 do 20 minut pred uro, ko ima običajno nočno grozo. Nekateri strokovnjaki so mnenja, da lahko ta tehnika spremeni fazo spanja in s tem prepreči nočno grozo. Ko to naredite večkrat, se otrok lahko začne zbujati sam od sebe in se izogne nočni grozi.

Za zbujanje po urniku še ni dokazano, ali dejansko preprečuje nočne groze. Vedno obstaja tudi verjetnost, da nočno grozo sproži prav zbujanje v času njenega nastopa.

Komentiraj

*****************