Za pravilen razvoj otroka je zelo pomembno, da mu zagotovimo topel in prijeten dom, ter da poskušamo odpraviti napake pri vzgoji.


napačna vzgoja otrok

Lahko bi dejali, da je družina prva življenjska šola, v kateri otrok pridobi osnovno znanje o ljudeh, njihovih medsebojnih odnosih ter o življenju in z njim povezanih težavah. Prav tam se pridobivajo prve izkušnje, ki jih bo uporabljal tudi kasneje v življenju. Zato je vzgoja otrok v družini ena izmed najtežjih in najbolj odgovornih nalog vsakega družinskega člana.

Razvajen otrok

Dve izmed najpogostejših in najbolj resnih napak, ki ju starši naredijo pri vzgoji otrok sta popustljivost in razvajanje. Razvajati otroka ne pomeni pogosto izkazovanje ljubezni in naklonjenosti ali božanje, ampak pretirana ustrežljivost in pomoč ter opravljanje določenih opravil in nalog (seveda tistih, katerih je zmožen opraviti sam) namesto njega.

Razvajeni otroci kmalu pokažejo učinke razvajenosti tako, da postanejo samovoljni, nesamostojni, sebični, preobčutljivi in pogosto nedružabni, saj se ne sprostijo v družbi vrstnikov. Izogibajo se sistematičnemu delu, bi se izognili dolžnosti in vedno iščejo nekoga, ki bi to delo opraviti namesto njih. Takšne otroke lahko prepoznamo tudi po določenih težavah, kot so strah pred temo, nočno močenje postelje, grizenje nohtov, jecljanje ipd.


Prestroga vzgoja

Ko starši izgubijo potrpljenje z razvajenim in muhastim otrokom, so do njega pogosto prestrogi, saj so prepričani, da se bo s tem stanje izboljšalo. Strogo ali avtoritarno vzgojo uporabljajo tudi tisti vzgojitelji in učitelji, ki želijo hitro in brez razmišljanja doseči poslušnosti, ter tisti starši, ki na svoje otroke gledajo kot na breme in so do njih pogosto nestrpni in nasilni.

Prestrog starš pogosto otroka zastrašuje, včasih celo fizično zlorablja. Poleg tega je mnenja, da je povsem običajno, če otroka nenehno spominja na njegove napake in pomanjkljivosti, nanj vpije in nadzoruje vsako njegovo dejanje. Pri tovrstnem načinu vzgoje lahko otrok reagira na dva načina – ali se odprto upre, torej prereka, ali pa zavzame navidezno pasivno držo, za katero se skriva neprijateljstvo in nezaupljivost do starša oz. vzgojitelja.

Prestrogo vzgojeni otroci pogosto razvijejo različne obrambne mehanizme, kot so laganje, zvitost ali maščevalnost, da bi se izognili kazni. Poleg tega otroci, ki so bili grobo vzgojeni, pogosto tudi sami postanejo takšni – grobi, neprijazni, brezobzirni in tudi nasilni.

Posledice nepravilne vzgoje je mogoče videti že v otroštvu. Ob napačni vzgoji je otrok nesamostojen, kar ovira ovira njegov občutek za skupnost ter ga privede do točke, ko se izogiba dolžnosti in delu.


Uspeh v vzgoji bomo dosegli le tedaj, ko bomo samokritični do svojih napak glede same vzgoje ter ko bomo otroku zaupali in ga imeli radi. Da bi postal neodvisen, mu moramo čim prej omogočiti samostojno opravljanje vseh nalog, ki jih je v določeni starosti sposoben opraviti sam. Poleg tega bi ga morali sistematično spodbujati in zaupati v njegove sposobnosti. Po potrebi mu seveda lahko priskočimo na pomoč, vendar nikoli ne smemo prevzeti vseh otrokovih obveznosti oz. zadolžitev nase.

 

 

 

Komentiraj

*****************