Nekaj rivalstva med sorojenci je povsem običajno, še posebej v otroštvu in mladosti. Če pa je eden od sorojencev neprestano nasilen do drugega, pride lahko do neprijetnih posledic. Po novi študiji, objavljeni v publikaciji Psychological Medicine, lahko zato, ker je nekdo v rosnih letih žrtev takih dejanj, z leti razvije psihotične motnje.


Nasilje med sorojenci

Za ljudi, do katerih so se sorojenci grdo vedli, je trikrat bolj verjetno, da bodo v odrasli imeli kakšno od duševnih bolezni, kot je na primer shizofrenija.

3600 otrok pod drobnogledom

Sorojenci so prvi, s katerimi v življenju sklenemo prijateljstvo.  Ocenjujejo, da imamo nekje do sredine otroštva več interakcij z brati in sestrami kot s starši.  Sorojenci imajo vlogo skrbnikov, prijateljev in vodičev v življenju, Pozitivne vezi med sorojenci pomagajo pri pridobitvi spodobnosti, ki so pomembne za kognitivni razvoj. Ponujajo tudi čustveno oporo v težkih časih.

Po drugi strani so študije že v preteklosti potrdile, da so pogosti agresivni odnosi med sorojenci lahko nevarni za duševno zdravje otrok. To se lahko odraža v prilagajanju, vedenjskih ali čustvenih težavah.


V najnovejši študiji je sodelovalo 3600 otrok. Izpolniti so morali podroben vprašalnik, opraviti osebne razgovore ter psihološke in telesne teste od sedmega leta dalje. Sorojence, ki so nadlegovali, so ocenili pri 12-tih s standardnim vprašalnikom glede nasilja. Otroke so vprašali, ali so se kdaj znašali nad njimi ali pa so bili sami nasilni do sorojencev v zadnje pol leta.

Odgovore otrok so merili na lestvici:

  1. Nikoli
  2. Enkrat ali dvakrat
  3. Dvakrat do trikrat na mesec
  4. Enkrat na teden
  5. Večkrat na teden

Glede na frekvenco tega, ali je bil nekdo žrtev ali nasilnež, so otroke razporedili v skupine: žrtve, nasilneži, nasilneži-žrtev in nevpleteni. Da bi postavili diagnozo psihotičnih motenj, so opravili osebni intervju Psihozi podobni simptomi pri 17-tih.

Rezultati študije so pokazali:

  • Med vsemi otroci jih je bilo 771 nasilneži-žrtve (bili so žrtve sorojencev, ki pa so jih tudi sami maltretirali), 664 je bilo čistih žrtev in 486 čistih nasilnežev.
  • Otroci, ki so bili žrtve doma in v šoli, so bili v večji nevarnosti, da dobijo psihotične motnje.
  • Vsakršna vpletenost v nasilje med sorojenci je povezana z večjim tveganjem za nastanek psihotičnih motenj v poznejših letih. Ta trend je prevladal pri čistih žrtvah in pri nasilnežih-žrtvah.
  • Deklice so bile žrtve večkrat kot dečki. Pri nasilnežih razlike v spolih niso zasledili.
  • Tako nasilneži kot žrtve so pogosto imeli nižji inteligenčni kvocient ter so težave bodisi ponotranjili ali jih izražali navzven.
  • Čiste žrtve so sovrstniki nadlegovali tudi v šoli. Običajno so bili rojeni pozneje in so imeli starejše brate.
  • Matere žrtev so imele depresijo v nosečnosti in so bile pogosto izpostavljene domačemu nasilju.
  • Nasilneži so bili pogosto prvorojenci in so prihajali iz družin, kjer so bile matere med nosečnostjo pogosteje depresivne. Pogosto je bilo v družini več otrok, v družini je bilo veliko maltretiranja in niso imeli starejših sester.
  • Otroci, ki so bili žrtve sorojencev in sošolcev, so bili štirikrat bolj dojemljivi za psihotične motnje. Tisti, ki so se zapletli v nasilje nekajkrat na teden ali mesec, pa so bili dojemljivi trikrat bolj.
Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: