Ključ do pametne discipline je preprost: naučimo otroke, da nadzirajo lastno vedenje, tako da ga vam ne bo treba.


Vzgojen otrok

Mar ne bi bilo krasno, če bi otroci brez dramatiziranja pospravili igrače, šli spat brez pritoževanja in celo sami uredili medsebojne spore? Kako nekaterim to uspe? Neki mamici je na primer to uspelo, ker je otrokom že od vsega začetka dala vedeti, kaj od njih pričakuje. Zdaj jih samo prestreli s pogledom in že vedo, kako se samodisciplinirajo.

Pričakovanja. In pika

Sliši se čisto preveč dobro, da bi bilo resnično, a strokovnjaki se strinjajo. Ko otrokom damo jasno vedeti, kakšna so pričakovanja staršev – in to že od ranega otroštva – ta pričakovanja ponotranjijo in od sebe začno pričakovati enako. Z drugimi besedami: ker je otrokom prirojeno, da želijo ustreči staršem, se bodo skušali obnašati na način, ki ste jim ga priučili. Strokovnjaki pravijo, da so otroci že pri 18-tih mesecih sposobnih empatije in se odzivajo na pričakovanja staršev.

Naučiti otroka samodiscipline sploh ni tako težko, kot se sliši: če se bistvenih stvari lotimo okoli drugega leta, bo otrok prej doumel, se manj upiral in se nazadnje lepše obnašal.


Držite se torej naslednjih korakov.

Postavite trdna pravila pri vzgoji otroka in pričakujte spoštovanje. Otroci ne smejo misliti, da lahko počnejo vse, kar hočejo, sicer bodo histerično kričali, dokler ne bodo dosegli svojega. Meje morajo biti in otroci se morajo naučiti, kako se brzdajo in te meje spoštujejo. Na preprost način jim povejte, zakaj te meje so. Ni potrebno, da ste strogi. Razložite jim na primer, da morajo spat ob osmih, da se bodo dobro odpočili za naslednji dan pustolovščin.

Ko bodo storili, kar od njih pričakujete, ne skoparite s pohvalami, pa naj gre za redno pospravljanje postelje ali kaj drugega.

Tudi sami se držite pravil, pospravljajte za seboj, pomivajte posodo, ne kričite, kadar vas nekaj jezi.  Saj veste, otroci nas posnemajo pri tem, kar počnemo, ne pri tem, kar govorimo.

Bodite konsistentni. Če otrok ne sledi pravilom, ne skušajte takoj omiliti zadeve. Naj se nekaj časa počuti malce krivega. To je bistveni del tega, da se nauči, kaj je prav in kaj ne. Recite na primer: »Vem, da ti ni prijetno. Vsi delamo napake, vendar se skušaj iz tega naučiti, kako se moraš naslednjič obnašati.«


Otrokom pustite, da se sami dokopljejo do določenih stvari, ker mnogi se grdo obnašajo, ker se počutijo nemočne. Vsakič, ko jim omogočite, da sami premagajo izziv, se ne bodo več tako vznemirjali pred naslednjim. Naj poskusijo, če jim spodleti, naj poskusijo še enkrat.

Naj otroci tudi sami sprejemajo svoje odločitve, kadar so dovolj stari, da jih razumejo.

In najpomembnejša stvar: bodite trdni. In potrpežljivi!

Komentiraj

*****************