Ste vedeli, da so otroci, ki se rodijo s prenizko telesno težo, pozneje bolj nagnjeni k nabiranju odvečnih kilogramov. Tako kažejo raziskave. Stare tete bi ob tem vedele povedati, da je to tudi edino logično, saj vendar mali »revčki« morajo nadoknaditi vse zamujeno. In če dvomite v to staro resnico, naj povemo, da so tudi znanstveniki prišli do podobnega odkritja. (Sicer je raziskava potekala na glodavcih, a pri človeku naj ne bi bilo dosti drugače.)


Porodna teža

Ugotovili so, da imajo dojenčki z nizko porodno težo višje ravni apetit spodbujajočih nevropeptidov v hipotalamusu, delu možganov, kjer je osrednje središče za nadzor apetita. Od tod torej tem otrokom večja težnja po zaužitju več kalorij. Z drugimi besedami, geni za ustvarjanje apetita so programirani, da bi otroci pojedli več in nadoknadili pomanjkanje prehrane, ki so jo izkusili v maternici.

Otrok z nizko porodno težo je torej že po naravi nagnjen k temu, da poje več in nadoknadi zamudo v rasti. Kalifornijski znanstveniki tudi opozarjajo, da se lahko take težnje, če otroku ne postavimo omejitev, končajo tudi s čezmerno težo oziroma debelostjo.

Do nizke porodne teže otroka lahko privede več dejavnikov, od materine bolezni ali okužbe, slabe prekrvljenosti posteljice, do podhranjenosti nosečnice, njenega kajenja, pitja alkohola in zlorabe drog. Slabša rast vpliva na trajne spremembe genov v nekaterih za inzulin občutljivih organih, kot so trebušna slinavka, jetra in skeletne mišice. Pred rojstvom lahko te spremembe pomagajo podhranjenemu plodu, da izrabi vsa razpoložljiva hranila, pozneje v življenju pa lahko privedejo tudi do nekaterih zdravstvenih težav, kot sta debelost in sladkorna bolezen.


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: