Virus, ki povzroča norice ali vodene koze, je tudi tisti, ki povzroča herpes zoster ali pasavec in se imenuje virus varicella-zoster. Po prebolelih vodenih kozah, v otroštvu, isti virus običajno v starejšem življenjskem obdobju povzroči pasavec.


Za obe bolezni je značilen mehurčkast izpuščaj, ki se pojavi na koži. Medtem ko veljajo norice za eno najbolj kužnih bolezni, saj za njimi zboli kar 90 do 95 % prebivalstva, pa je tveganje za izbruh pasavca v teku življenja ocenjeno na 10 do 20 % in se s starostjo zvečuje, pove prof. dr. Mojca Matičič, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC v Ljubljani.

Po okužbi in prebolelih noricah, kar se zgodi navadno v otroštvu, virus varicella-zoster vse življenje ždi v živčnih celicah hrbtenjače. Ob oslabeli imunski odpornosti (tudi zaradi stresa) se virus lahko reaktivira; začne se živahno razmnoževati in povzroči vnetje živca, ki izhaja iz »njegovega« predela hrbtenjače, in na koži, ki jo le-ta oživčuje, nastane pasavec. Predpogoj, da zbolimo za pasavcem, so torej prebolele norice.

Norice ali vodene koze

Norice ali vodene koze

Norice ali vodene koze so otroška izpuščajna, večinoma otroška bolezen, prisotna po vsem svetu. 90 % okuženih preboli vodene koze pred 15. letom starosti. V Sloveniji je bilo leta 2009 prijavljenih 13.000 primerov. Prof. dr. Matičičeva pojasni, da se lahko okužijo tudi odrasli, in takrat so zapleti bolezni 50-krat pogostejši kot v otroštvu in tudi smrtnost je precej višja.


Norice se pojavljajo skozi vse leto, najpogosteje pa v zimsko-spomladanskem času. Virus varicella-zoster je izjemno kužen, saj se lahko okužimo pri sobivanju v istem prostoru ali pa četudi smo v sosednjem prostoru, kamor prepih zanese kapljice z virusom. V telo vstopa skozi dihala in očesno veznico. Lahko pa pride do okužbe tudi s posrednim ali neposrednim kontaktom s kožnimi spremembami.

Od okužbe do vidnih bolezenskih znakov (inkubacija) običajno mine 10–23 dni. Izločki žrela so pri bolniku kužni že dva dni pred pojavom prvih izpuščajev in še pet dni potem, ko se iz mehurčkov razvijejo kraste.

Nadležni izpuščaji

Splošnemu slabemu počutju, zvišani telesni temperaturi, bolečinam v žrelu in glavobolu sledi pojav mehurčkov, ki se najprej pojavijo na glavi in trupu in se nato krožno razširijo po vsem telesu, tudi na spolovilu, nikoli pa na podplatih ali dlaneh. Trup je običajno bolj prizadet kot roke in noge. Včasih se izpuščaji pojavijo tudi v ustni sluznici in žrelu. Izpuščaj je najprej videti kot rdeča lisica v velikosti prosa ali leče, okrogle ali ovalne oblike, čez nekaj ur pa vzbrsti nad ravnino kože, nastanejo papule, ki zopet v nekaj urah preidejo v mehurček, napolnjen z bistro, brezbarvno tekočino. Čez nekaj dni se mehurček posuši in nastane krasta, ki odpade.

Prvim mehurčkom sledijo novi, tako lahko vidimo poleg krast že nove papule in mehurčke. Kraste praviloma ne puščajo trajnih sledi ali brazgotin. Izpuščaji so izredno srbeči. Če se mehurček zaradi praskanja okuži in celo ognoji, na mestu kraste lahko ostane brazgotina za vse življenje. Bolezen traja v povprečju tri tedne.


Zapleti pri noricahNorice in otroci - nadležni izpuščaji

Zapleti noric se pojavijo pri osebah z oslabljeno imunostjo, in to odraščajočih in odraslih, novorojencih in nosečnicah. Pri teh skupinah je lahko hujši že sam potek noric, zapleti bolezni pa pogosto prizadanejo spodnja dihala, osrednje živčevje, kožo z mehkimi tkivi in prebavila, pojasni prof. dr. Matičič.

Norice so lahko življenjsko nevarna bolezen tudi pri odraslih s povsem normalnim imunskim odzivom. Najpogostejši in pričakovan zaplet noric pri odraslih je pljučnica, ki se pojavi pri 15 – 20% zbolelih in je pri tretjini smrtna, če je ne zdravimo pravočasno, opozori sogovornica. Vnetje možganovine (encefalitis) je smrten pri 5‒20% odraslih, pri 15% pa zapušča trajne posledice.

Skozi spraskane mehurčke lahko vstopijo v organizem tudi povzročitelji drugih bolezni.

Vodene koze in nosečnost

Nosečnice so zaradi noric ogrožene najbolj po 20. tednu nosečnosti, pri plodu pa lahko pride do t. i. variceloznega sindroma z brazgotinjenjem kože, okvarami vida in sluha ter možganovine, odvisno od obdobja nosečnosti. Virus se namreč prenaša preko posteljice, če se je nosečnica prvič z njim srečala v času nosečnosti. Če nosečnica zboli pet dni pred porodom, do dva dni po njem obstaja velika nevarnost noric novorojenca z visoko smrtnostjo.


Zdravljenje vodenih koz

Pri imunsko neoslabljenih otrocih vodene koze zdravimo le z blaženjem težav, torej lajšanjem srbenja in preprečevanjem bakterijskih okužb. Otroku je dobro čim bolj na kratko postriči nohte, dojenčkom lahko nataknemo na roke nogavičke. Previjanje naj bo pogostejše, saj vlažne plenice preprečujejo sušenje mehurčkov in tako povečujejo tveganje za okužbo. Kopanje in obkladki se odsvetujejo, ker se kožica na mehurčkih preveč zmehča. Izpuščajev tudi ni priporočljivo mazati, saj je pojav okužbe pod mazilom bolj verjeten. Pri pojavu izpuščajev v ustih odsvetujejo vročo, čvrsto in začinjeno hrano.

Norice pa obvezno zdravimo s protivirusnimi zdravili pri vseh odraslih nad 18 let, sekundarnih kontaktih med 12. in 18. letom, nosečnicah, osebah z zapleti noric ali osebah z oslabljeno imunostjo, pove prof. dr. Matičičeva. Priporočeni zdravili sta aciklovir in valaciklovir. Zdravljenje je nujno treba uvesti čim prej, vsaj 48 ur po vzniku mehurčkov, saj s tem lahko v precejšnji meri omilimo bolezen in preprečimo zaplete. Zato je treba pri vsakem sumu na vodene koze takoj k zdravniku!

Sogovornica dodaja, da so za preprečevanje noric na voljo tudi specifični imunoglobulini; dajo jih na primer nosečnici, ki še ni imela noric (torej nima zaščitnih prototeles IgG proti VZV), po stiku z noricami znotraj 96 ur. Na voljo pa je tudi preventivno cepivo proti noricam.

Virus Pasavec

V Sloveniji beležimo vsako leto okrog 200‒300 primerov pasavca na 100.000 prebivalcev, nad polovico jih je starejših od 50 let. Pasavec se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, tudi otroškem, pojasni prof. dr. Matičič. Vendar tveganje zanj s starostjo narašča in pri starejših od 80 let preseže 50 %. Pogostejši je pri belcih kot temnopoltih, najpogostejši med 50. in 70. letom starosti.

Konkretni sprožilni dejavniki bolezni niso znani. Ugotavljajo pa, da bolezen vznikne ob oslabelosti telesnega imunskega odziva zaradi različnih vzrokov. Lahko jo izzovejo zdravila, ki vplivajo na imunski sistem, okužbe, hormonske spremembe, stres, pretirano sončenje. Izbruh bolezni lahko nakazuje tudi začetek neke druge hude bolezni, ki se še ni značilno izrazila. Včasih virus reaktivira kakšna travma, kot na primer prelom kosti ali injekcija v mišico.

herpes zoster
Virus, ki povzroča norice ali vodene koze, je tudi tisti, ki povzroča herpes zoster ali pasavec in se imenuje virus varicella-zoster.

Boleča koža (boleči izpuščaji)

Pasavec se lahko začne dva do tri dni pred značilnim izbruhom s splošnimi bolezenskimi znaki, kot so slabo počutje, glavobol, utrujenost, vročina in podobno. Preden se pojavi huda bolečina v predelu, ki ga oživčujejo prizadeti čutni živci, nekateri ljudje na določenem predelu kože občutijo mravljinčenje ter srbeč, zbadajoč ali pekoč občutek. Nato se pojavi rdečina in na njej majhni mehurčki z rdečo obrobo in napolnjeni z bistro tekočino, enaki kot pri noricah, le da so tu precej strogo omejeni le na en določen pas kože, ki ga oživčuje prizadeti živec. Od tod tudi ime »pasavec«. Navadno se pojavijo na trupu, na prsnem ali ledvenem predelu, na trebuhu, sicer pa tudi na glavi in vratu ali tudi na okončinah. Mehurčki se združijo, počijo in nastane manjša ali večja razjeda, ki se nato prekrije s krasto. Ta se v približno 10 dneh zaceli. Tekočina v mehurčkih, kakor tudi dno razjede, so kužni in lahko pri otrocih ali osebah, ki niso prebolele noric, povzročijo bolezen.

Zapleti

Po izvenelem pasavcu bolečina običajno mine v enem mesecu. Bolečina v prizadetem predelu, ki traja več mesecev po že povsem zaceljenem pasavcu, pa je t. i. postherpetična nevralgija. Prof. dr. Matičičeva razloži, da je to najpogostejši zaplet pasavca, ki lahko močno okvari kvaliteto bolnikovega življenja, saj je bolečina dostikrat neznosna in je tudi s protibolečinskimi sredstvi ne moremo ublažiti.

Ostali zapleti pasavca so prizadetost raznih delov osrednjega živčevja (meningitis, encefalitis) in možni razsoj virusa v razne druge organe in tkiva. Pride lahko do prizadetosti pljuč, jeter ali drugih organov. Kadar pride do pasavca v predelu očesa, lahko privede do okvare vida ali oslepitve. Lahko tudi do okvare obraznega živca (povesi se ustni kot, bolnik ne more nagubati čela ali zapreti očesa). Lahko je prizadet tudi ušesni živec in se pojavijo motnje sluha, ravnotežja in izpuščaji v sluhovodu.

Predvsem pri osebah z zmanjšanim imunskim odzivom lahko pride do razsejanega pasavca po vsem telesu, ki je podoben noricam.

Zdravljenje

Pasavec nujno zdravimo s protivirusnimi zdravili (aciklovir, valaciklovir, brivudin) pri vseh osebah nad 50 let, vseh z oslabljeno imunostjo in vseh s težjim potekom, ne glede na starost. Zdravljenje moramo začeti v prvih 48 urah po izbruhu izpuščaja. S tem lahko omilimo potek bolezni in dokazano pri mnogih bolnikih preprečimo nastanek postherpetične nevralgije. Na mesto prizadete kože lahko polagamo obkladke fiziološke raztopine, ki jih pogosto menjavamo, absolutno pa je odsvetovano kakršnokoli nanašanje krem ali mazil. Svetujemo tudi protibilečinsko zdravljenje, zaključi prof. dr. Matičič.

Preprečevanje

Danes obstaja že tudi cepivo proti pasavcu, ki se razlikuje od tistega za norice. Na vsak način pa je pomembno, da z zdravim načinom življenja krepimo odpornost in tako zmanjšamo možnost reaktivacije spečega virusa.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: