Včasih so menili, da so novorojenčki kot nepopisan list, da se rodijo brez misli, izkušenj in sposobnosti. Z ultrazvočnim snemanjem, fetologijo (preučevanjem ploda) in nekaterimi drugimi znanstvenimi disciplinami pa so dokazali, da je med plodom v 35. tednu nosečnosti in novorojenčkom zelo majhna razlika. Danes lahko vidimo, kako plod nese palec v usta, da bi ga sesal, kako seže po popkovini in jo drži, ”hodi” po stenah maternice, zeha in menja izraze na obrazu. Vse to kaže, da plod preizkuša občutke ob dotiku. Poskusi so tudi dokazali, da prepozna glasbo ter druge zvoke in se odziva nanje.


Novorojenček

Dokazano je, da se rodimo z razvitimi čutili. Novorojenčki imajo dobro razvit tip, zmožni so videti in slišati, ločiti med različnimi okusi in so jim nekateri vonji bolj všeč kot drugi.

Refleksni odzivi novorojenčka

Za novorojenčka so značilni tudi nekateri refleksni telesni odzivi, ki se sprožijo nezavedno ob posebnem dražljaju, pomembni za njihovo preživetje. Mnogim ostanejo vse življenje, denimo mežikanje.

Med najpomembnejšimi je iskalni refleks – odziv na dotik na lice, ob katerem novorojenček samodejno obrne glavo in začne premikati ustnice ter jezik, da lažje zgrabi bradavico. Sesanje in požiranje, ki sledita, sta prav tako refleksa, enako kot davljenje, če je požirek prevelik. Če dojenčka pobožamo po licu blizu ust, obrne glavo v smeri roke in morda začne sesati prst.


Prijemalni refleks – če na primer na dojenčkovo dlan položimo prst, se ga bo oprijel – je bil morda pomemben nekoč na človekovi evolucijski poti, danes pa ni v pomoč. Če ne izzveni pravočasno, lahko zavre pridobivanje ročnih spretnosti. Nekateri avtomatizmi, kot sta Morov refleks (če pustimo otrokovo glavico brez opore, zakrili z rokami in iztegne telo) in hoja, so koristni pri postavljanju diagnoze in odkrivanju morebitnih težav. Če dojenčka držimo v stoječem položaju na ravni površini, začne dvigovati stopala.

(Povzeto po knjigi Moj čudežni malček, založba MK)

Komentiraj

*****************