Peter Agre je za odkritje akvaporinov leta 2003 dobil Nobelovo nagrado za kemijo, ki si jo deli s sodelavcem Roderickom MacKinnonom. Akvaporini so beljakovinski vodni kanali, skozi katere prehajajo vodne molekule v celične membrane.


celice

Agre je do odkritja akvaporinov prišel naključno, ko je raziskoval molekularno sestavo RH faktorja človeške krvi, njegov laboratorij je namreč dobil donacijo za raziskavo krvnega Rh antigena. Pri večkratni izolaciji Rh molekule so vedno znova nepričakovano naleteli še na sekundarno molekulo. Najprej so domnevali, da je sestavni del Rh molekule oziroma tujek, izkazalo pa se je, da gre za neodkrite molekule z neznano funkcijo. V velikem številu je bila prisotna v rdečih krvnih celicah in ledvičnih cevkah, po sestavi pa podobnega izvora kot so

beljakovine v možganih sadnih mušic, bakterijah, očesnih lečah in rastlinskem tkivu. Uganko o neznani molekuli je Agreeju pomagal razrešiti John Parker, njegov profesor hematologije na Univerzi v Severni Karolini z enostavnim razmislekom: Če se te celice pojavljajo v rdečih krvničkah, ledvičnih cevkah in rastlinskih tkivih, potem obstaja možnost, da so to dolgo domnevani vodni kanali.

Po Agreju tvorijo akvaporini »vodovodni sistem naših celic«. Vsaka celice je v osnovi sestavljena iz vode, ki se premika po njen na zelo specifičen in organiziran način. Ta proces je zelo hiter v tkivih, ki imajo vodne kanale oziroma akvaporine. Stoletje so znanstveniki domnevali, da voda enostavno prehaja skozi razpoke v koži in v nekaterih celicah je temu tako. Hitrega prehajanje vode skozi celice pa ta domneva ni pojasnila do odkritja akvaporinov.


Znanstveno odkritje akvapurinov predvideva, da lahko manipulacija akvapurinov reši različne zdravstvene težave, povezane z zadrževanjem tekočin v tkivih, kot na primer pri boleznih srca in edemih možganov po kapi. Eucerinovi strokovnjaki so to spoznanje uporabili pri razvoju inovacije za nego dehidrirane kože.

Agre se je rodil leta 1949 v ZDA, v Nortfieldu, Minessota. Je priznan znanstvenik, zdravnik, profesor in molekularni biolog ter član številnih uglednih znanstvenih združenj. Februarja 2009 je bil imenovan za 163. predsednika Ameriškega združenja za napredke v znanosti (American Association for the Advancement of Science). Vodi tudi raziskovalni inštitut za malarijo Johna Hopkinsona.

 

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: