Marsikdo je prepričan, da je vsebina odločitve, ko gre za pomembne ali manj pomembne življenjske dogodke, tista, ki edina daje največji pečat našemu življenju. V resnici pa je ravno način odločanja – in z njim povezane težave v fazah odločanja – tisti, ki najbolj zaznamuje naše delovanje, saj se, če ni dovolj prepoznan, vztrajno ponavlja vse življenje.


odločitev

Odločitev je dejanje volje

Prva težava, ki spremlja vse ljudi občasno, nekatere pa skoraj vedno, ko so pred odločitvijo, je izogibanje odločitvi. Izvira iz naravne človeške potrebe po varnosti in po ohranjanju »stare opore« (življenjske okoliščine…), pa čeprav ta v resnici ni več ustrezna za nas. Je pa dobro znana. Filozof Kierkegaard pravi o tem takole: »Tvegati pomeni začasno izgubiti oporo. Ne tvegati pomeni izgubiti življenje.«

Izogibanje odločitvi se kaže lahko kot odpor proti spremembi, zavlačevanje z odločitvijo in omahljivost, kar vse seveda prinaša nemir v nas, čustveno-miselno zmedo in pomanjkanje volje do življenja. Ker je odločanje dejanje volje, se z njim sproži močan tok življenjske energije iz našega globinskega Jaza, ki nam pomaga izpeljati sprejeto odločitev ter zdržati pritiske okolja in premagati ovire na poti. Za izpeljavo odločitve (predvsem pomembnejših odločitev na področju medsebojnih odnosov, dela, spremembe okolja ipd.) je potrebno osredotočiti vse svoje moči in talente. Pravo odločanje naj zajame celega človeka, saj bo le tako uspešno.

Izziv ozaveščanja lastnih hotenj

Odločanje nas nujno pripelje v globlji stik s seboj, saj izzove v nas zavest o tem, kaj sploh hočemo v življenju. To pa je najpomembnejše. Saj so ravno naša najgloblja hotenja in cilji tisto, kar zares osmišlja naše bivanje. Pogosto se dogaja, da imamo v življenju neke ovire postavljene ravno zato, ker smo zašli s svoje začrtane poti. S pravimi, tehtnimi in pogumnimi odločitvami in temu ustreznimi dejanji pa zopet vzpostavimo notranje ravnotežje s svojo življenjsko vizijo in tako oživljamo duhovni pomen svojega življenja.


Strah pred odločanjem je pogosto posledica premajhnega zaupanja vase in v to, da imamo pravico do drugačnega, lepšega življenja. Zato je pogumen proces odločanja vedno tudi izraz LJUBEZNI DO SEBE in potrditve lastne vrednosti pred samim seboj. Ko presodimo, kaj je tisto, kar zares hočemo, smo storili prvi korak v procesu odločanja in si izrazili resnično ZAVZETOST ZASE. Verjemite mi, da nihče ne bo storil tega namesto nas. Edino to nam daje zagon za doseganje sprememb, ki so navidez tako težko dosegljive.

Upoštevanje svojih vrlin

Značilnost dobrega odločanja je ravno sposobnost za inteligentno sintezo ciljev, dejanskih okoliščin, lastnih vrlin, pomanjkljivosti in sposobnosti. In v nekaterih posebnih življenjskih odločitvah tudi izraz vere v božjo pomoč. Zgodi se namreč lahko, da nikakor ni v naši moči, da bi sami kaj spremenili. Tedaj lahko samo prosimo za pomoč, se umirimo in čakamo. Vendar naj to čakanje ne bo pasivno, ampak naj bo v naši zavesti odločno naravnano na razrešitev določene življenjske okoliščine (npr. ko smo brez službe, težave z zdravjem, zapletenimi odnosi …).

Omenili pa smo tudi talente. Vsak človek jih ima. Talenti so nekaj, kar nam je bilo dano zato, da lahko izrazimo svoj smisel življenja. Kdor jih spregleda in ne upošteva, s tem zavrača dragocena semena lastne sreče, pa najsi bo to pri odločanju za študij, poklic, osebne konjičke, partnerstvo ali tudi druge življenjske odločitve. Vsak človek lahko oplemeniti okolje, v katerem živi, z lastnimi talenti. Pri tem ni pomembno, da je ravno umetnik. Lahko je trgovec, vzgojitelj, knjigovodja ali opravlja katerikoli poklic, lahko je samo starš ali prijatelj. Ko pristno izraža sebe, osrečuje sebe in ima več možnosti, da osreči tudi druge. Zato je vsaka tehtna odločitev povezana z upoštevanjem teh talentov in je toliko bolj uspešna, kolikor bolj lahko z njo talente še okrepimo. Samo pomislimo na to, kako smo ljudje srečni, ko delamo tisto, kar nas veseli.

Pogled na zunanje okoliščine

Težava v odločanju nastopi tudi, ko dojemamo zunanje okoliščine samo iz enega zornega kota. Morda naš pogled nanje tudi ni objektiven. Pogosto imamo namreč »pretemna očala« (slabo razpoloženje, apatičnost, zaskrbljenost…), ki pesimistično obarvajo zunanji svet. V takih primerih je dobro razširiti pogled in ga razjasniti s pomočjo pogovora s tistimi ljudmi, ki jih čutimo kot dobronamerne. Pomaga tudi, če si ogledamo kakšen dober film za navdih ter seveda opustimo vse stereotipe o načinih reševanja podobnih življenjskih težav, kakršna je naša. Rešitev in pravilna odločitev se pogosto skriva ravno v nečem novem, drugačnem od običajnih poti drugih ljudi. Odločanje je ustvarjalni proces. Je nekaj, kar naj bi v nas prebudilo navdušenje, inovativnost, večjo miselno svobodo in navdihujočo preobrazbo.


Načrt izvedbe odločitve

Potem ko smo zbrali voljo in se odločili, opravili izbiro, ki je bila potrebna in v katero zaupamo, je potrebno pripraviti tudi temeljit načrt, v katerem predvidimo, kaj bomo storili, kako bomo spremenili svoje razmišljanje (glede na spremembo življenja, ki jo bo prinesla odločitev) in kakšne časovne roke si bomo postavili za izpeljavo sprejete odločitve. Če tega ne storimo, ostane odločitev le na ravni misli in nima nobene prave vrednosti. Ko pripravljamo ta načrt, spontano »mobiliziramo« vse svoje energije in svojo pozornost ter tako dobimo dovolj moči, ki je potrebna za konkretno izpeljavo sprememb. Ta faza pri odločanju prebuja v nas lastnosti, kot so sposobnost organizacije, reda, sinteze, doslednosti in domiselnosti. Kdor se težko zbere in miselno osredotoča, bo imel vedno težave z odločanjem, saj bo v razumu težko fokusiral ustrezni načrt za izpeljavo odločitve. Za človeka, ki je bolj vizualen, je zato dobro, da si poleg zapisa postopka oziroma načrta celo izvedbo načrta tudi predstavlja v mislih. Za tistega, ki je bolj slušni tip, je dobro, da si zapiše ključne besede in jih v sebi tudi sliši, kako zvenijo. Za tistega, ki pa je kinestetik, je dobro, da začuti energijo načrta in energijo že izpeljane odločitve, torej spremembe življenja.

Praktična izvedba

Seveda tudi brez tega ne gre. Marsikdaj se ravno pri praksi pojavijo težave. Kadar se spoprimemo z njimi, razvijamo in utrjujemo lastnosti, kot so prilagodljivost, vztrajnost, iznajdljivost… Pogosto se je potrebno znajti s tistim, kar imamo. Npr. nimamo denarja, pa bi radi šli na dopust ali nimamo ustrezne izobrazbe, pa čutimo, da bi delali nekaj, kar nas globoko veseli. Odločitev, da kljub temu, da tega nimamo, vztrajamo pri uresničevanju svojega cilja, nas bo šele naredila zares žive. Saj bo za izpeljavo potrebna dinamična volja in velika ustvarjalnost. Kdor opusti svoje vizije, ker nima nečesa, kar je potrebno za izpeljavo te vizije, se vda v »usodo« in pasivno prepusti nezadovoljstvu.

Odločanje je pomembno kot POT k cilju. Ne glede na to, v kateri fazi odločanja smo, katere spremembe nas v življenju čakajo, bodimo dovzetni za vse, kar se nam na poti lahko pripeti. Saj nam pogosto ravno to polepša življenje.

Naj bo odločanje proces, ki nas usmerja k lastni svobodi in neodvisnosti, prebuja zaupanje vase in v svoje sposobnosti in nas navdušuje, ker z njegovo pomočjo odkrivamo za nas novo življenje in novega Sebe.


Karmen Birsa

VEČ VSEBIN: