Pogosto, ko se pogovarjam z ljudmi, ki k meni pridejo na posvet, ugotovim, da je velik vzrok njegovih problemov ali stagniranja ravno to, da ne znajo odpustiti sočloveku, ki jih je prizadel.


odpuščanje

To je sicer zelo težko, vendar pa je osnovni korak k uspešnemu reševanju težav in hkrati prvi korak k boljšemu življenju za posameznika. Vem, da boste nekateri rekli, češ lažje je to reči kot narediti, nekateri boste mogoče celo prenehali z branjem tega članka. To pa je tudi popolnoma normalno saj je lažje živeti v nevednosti in obsojanju drugih, kot pa kaj narediti za to. Lažje že, toda, ali pa je to tudi pametnejše za nas v smislu naše življenjske poti in napredovanja na tem?

Vzemimo klasičen primer, ki ga slišim skoraj vsak dan in je sicer res skrajen, toda tako bom najlažje opisal to, o čemer danes govorim:
Anka je bila poročena z Ivanom (imeni sta izmišljeni), ki je večino zakona presedel z prijatelji v lokalu in se neizmerno predajal omamam alkohola in drugih substanc ter zanemarjal družino, ki ga je (pre)večkrat čakala doma lačnih ust in žalostnega pogleda. Ko je Ivan prišel domov, so se navadno vsuli očitki in tudi udarci so bili prej pravilo kot izjema. Anka je vse to prenašala samo z izgovorom, da bodo otroci imeli očeta…. Seveda je v sebi gojila hude zamere do njega in tudi sebe. Ta pekel pa na srečo le ni trajal dolgo in končno je zbrala pogum, da zaživi samostojno in ponudi otroku dostojno in varno življenje. Ker pa imamo vsi potrebo po ljubezni in toplini, si jo je želela tudi Anka, toda v sebi je še vedno nosila hudo sovraštvo ter zamere do Ivana, kar pa jo je vodilo v strah pred spoznavanjem drugih ljudi, zato se je vedno umaknila, ko je začutila, da poznanstvo gre v bolj osebne sfere. V sebi je zgradila obrambni mehanizem, ki ji je onemogočal poglabljanje stikov vsaj kar se intime in ljubezni tiče. Obenem pa si je močno želela prijatelja za stare dni, ki ga ni dobila, začele so se ji tudi zdravstvene težave, sploh področju rodil in hrbtenice…

Večletno trpljenje ob Ivanu ji je pustilo posledice in ji dajalo vzroke za zamere ter tudi sovraštvo, saj je to prvinski obrambni nagon vsakega človeka, iz katerega je črpala energijo za naprej, zato je ne obsojam! Sovraštva sicer ni prihajalo zavestno, toda bilo je tam in se kopičilo v njej ter se je pozneje pokazalo v najhujši obliki, bolezni, ter oviri pri spoznavanju drugih. Vedno, ko se je spomnila na Ivana, ga je hote ali nehote začutila, in to tudi v obliki sovraštva do sebe, da je to sploh dovolila…


Vas ta primer na kaj spominja?
Tako si nehote zapravimo oziroma zapremo vrata do sreče, obenem pa se potlačenega sovraštva ne rešimo, nasprotno, čez čas ga občutimo v obliki bolezni in potem zdravimo posledice in ne vzroke. Posledic se rešimo, toda vzrok ostane. Preden pa bom spregovoril o odstranjevanju vzrokov pa še to:

Projekcija:

Ljudje imamo več vrst svojih lastnosti in jih na grobo lahko razdelimo na štiri skupine:

  • na lastnosti, ki se jih zavedamo mi in okolica
  • lastnosti, ki se jih zavedamo samo mi
  • lastnosti, ki se jih zaveda naša okolica, sami pa ne
  • lastnosti, ki se jih ne zavedamo niti mi in niti naša okolica (nezavedne in jih izrazimo samo v določenih trenutkih)

Torej na kratko in preprosto, okolica nas mogoče ne vidi točno tako, kot si bi mi želeli in tudi mi lahko opazimo lastnosti drugih, ki nas lahko pritegnejo ali pa odbijejo.
Občutek, da kakšne osebe enostavno ne prenesemo, ne glede na to, da smo jo komaj spoznali, nam je verjetno znan in ko se realno poglobimo v iskanje odgovora, zakaj je tako, lahko kaj hitro ugotovimo, da gre pri njih kar za naše lastnosti, ki jih ne moremo ali nočemo opaziti. Torej te zadeve lahko kot v ogledalu vidimo pri drugih…

Egoizem

Ne glede na to, kaj razumemo pod tem nazivom, lahko povem, da ima egoizem veliko obrazov. Egoizem je tudi potreba po potrjevanju okolice in iskanje usmiljenja oziroma pomilovanja pri njih, saj vemo, “ubogi jaz”….
In ravno to nas lahko privede do zamer in še bolj ubogega jaza, vse to pa nas vodi v začaran krog ne napredovanja v življenju, saj se naš obrambni mehanizem še bolj razvije v tej smeri in, bolj dolgo to traja, močnejši je…


Odpuščanje

To je proces, ki traja in se ne da narediti iz danes na jutri. Trajanje pa je odvisno od globočine bolečine ter časa, koliko je bolečina v naši duši. Če pogledamo otroke, ki se igrajo in se skregajo, lahko vidimo, da so čez nekaj minut ponovno prijatelji in to tako, kot da se ni nič zgodilo. Seveda pa je pri odraslih drugače.
Gotovo boste rekli, da se pač mi srečujemo z drugačnimi, bolj resnimi problemi in zato je odpuščanje tako težko, toda tudi za otroka je pač v tistem trenutku največja težava tista, s katero se srečujejo tisti trenutek. Otroci imajo pač drugo lestvico svojih meril in vrednot…

In zakaj potem mi ne moremo odpustiti tako lahko?
Razlogov je več. Morda je prisoten egoizem in potreba po »božanju«, vendar nas to naredi pasivne, saj nam pomilovanje okolice godi, in zaradi tega »pozabimo« kaj nam je narediti… Tako potem hitimo od enega svetovalca do drugega, vrtimo različne komercialne številke samo z podzavestnim namenom, da nas poslušajo in nam dajo tisti prav, katerega je naš ego tako lačen … Pri tem pa ne naredimo nič zase in življenje stoji na točki, kjer je bil do zdaj in se nič ne zgodi. Krivi pa smo svetovalci, saj posameznik ostane z prazno denarnico in še vedno nesrečen.
Se je ta oseba dejansko odločila narediti kaj zase? Kaj naj bi naredila?
Napisal bom preizkušen recept, ki je deloval pri meni in pri mnogih, ki so ga preizkusili, zato se ga izplača poskusiti tudi vam, če bomo vztrajni, bo tudi uspeh prišel…

Meditacija za odpuščanje

To je uspešen način, da se najprej soočimo z problemom in ga potem lažje rešujemo. Seveda je uspeh večji, če to vajo izvajamo vodeno, toda tudi sami lahko pridemo do rezultatov, ki si jih želimo.

Zvečer si privoščimo kak zeliščni čaj, ki nam bo pomagal očistiti telo, meta na primer, ter umirimo, se uležemo in si zavrtimo glasbo, ki nas sprošča, seveda pa tudi izklopimo razne telefone in na splošno poskrbimo, da nas nihče ne moti. Potem si položimo dlani na območje srca (faraonska drža) in zapremo oči, osredotočimo se na dihanje, ki naj bo umirjeno.


Zaprtih oči nam počasi pričnejo prihajati podobe osebe in dogodkov, ki nas mučijo, in kaj lahko se zgodi, da bomo v prsih čutili tesnobo in dušenje. To je znak, da smo na pravi poti, in na nas je le, da vztrajamo in opazujemo dogodke, ki se nam prikazujejo. To so slike iz naše podzavesti, ki nam neusmiljeno kažejo sporočila in osebe, s katerimi moramo zakopati bojno sekiro, pa naj to stane, kar hoče.

Dihanje bo sedaj postalo malo težje, toda ne ustrašite se, ampak si v mislih ponavljajte afirmacije na način:

  • dobro mi je in odpustim ti ter ti dovolim, da greš dalje z mojim blagoslovom
  • rad/a te imam in ti odpustim, še vedno sem tvoj prijatelj

ali podobne, paziti moramo le na to, da te afirmacije ne vsebujejo negativnih besed, kot je na primer ta:

  • z odpuščanjem nimam problemov

Slednja vsebuje dve besedi z negativno vibracijo, to sta NE in PROBLEMOV, saj se takrat proces odpuščanja ustavi in smo spet tam, kot smo bili, ter s tem nismo nič naredili.
Če v tistem hipu vidimo to osebo, se mu v duhu poskušamo iskreno izraziti in mu povedati vse zadeve, kar vas v povezavi z njo mučijo, ter ji ne pozabimo povedati, da ji odpuščamo, saj je to pogoj, da lahko stopimo naprej. Če bomo pri tem res iskreni, bomo odpuščanje dejansko občutili, saj zamera ni naš naravni in prvinski čut.

Sicer se samo na ta način ne bomo rešili zamer, toda to bo prvi in odločilni korak, saj se bomo naučili pošiljati ljubezen njemu in sebi, torej svoji duši ali otroku v sebi.
In ravno pošiljanje ljubezni skozi afirmacije na duhovni ravni nas bo naredilo močnejše… To boste tudi čutili, ko se boste naslednjič srečali z njim.

Če med tem čutite potrebo po izražanju čustev, jih pogumno izrazite, pa naj bo to jok, jeza ali podobno, saj se bo le tako vaša duša lahko očistila; zadržan jok se dejansko lahko sčasoma pokaže v obliti težav z želodcem, čiri in podobno.
Ko boste čutili, da lahko končate z to meditacijo, osebo v duhu objemite in videli boste, kako lepa in mirna noč bo sledila temu.

Seveda pa je za končni uspeh potrebnih več ponovitev in tudi pri vsakdanjem življenju, ko vam bo vaš ego poslal sporočilo oz. sliko iz preteklosti, ki se bo navezovala na to osebo si v duhu ponovite prej navedene afirmacije ali podobne. Uspeh bo prišel.
V kolikor pa je ta zamera zelo globoka, pa je ob tej vaji priporočljivo, da se obrnete tudi na bioenergetika ali podobne ljudi. Vse seveda z namenom, da se to reši.

Zaključek

Verjamem, da je takih Ank iz mojega primera veliko, toda zakaj bi morali trpeti in mazohistično vztrajati pri bolečini, ko pa je življenje lahko tako lepo, sploh zdaj na začetku Vodnarjeve dobe. Toda za svojo srečo se mora potruditi vsak sam! Upam, da sem se dotaknil vsaj koga izmed vas in mu pomagal narediti prvi korak do srečnejšega življenja …

Tomaž Mlakar

Komentiraj

*****************