Oslovski kašelj (pertussis), ki povzroči vnetje sapnika in sapnic, je še vedno ena najhujših bolezni za dojenčke in majhne otroke. Za odrasle ni usodna, je pa neprijetna. Bolezen je zelo nalezljiva, saj naj bi se ob stiku z bolnikom okužilo več kot 90 odstotkov ljudi, ki nimajo protiteles. Imunost po preboleli bolezen ni trajna, tudi imunost, pridobljena s cepljenjem, je minljiva, saj začne upadati že šest let po zadnjem cepljenju.


V svetovnem merilu število obolelih narašča, saj je bilo v zadnjih letih zabeleženih kar nekaj primerov. Številka je najverjetneje še višja, saj poteka bolezen, predvsem pri starejših, v neznačilni obliki, le kot dolgotrajen kašelj in ga v ambulantah ne ugotovijo. Med prijavljenimi obolelimi je bilo največ mlajših od 15 let. Poleg v Pomurju jih je bilo največ prijavljenih še na Koprskem in Goriškem, najmanj pa na Štajerskem in Dolenjskem.

Oslovski kašelj

Oslovski kašelj je danes blažji kot nekoč

In čeprav so v Sloveniji vsako leto novi primeri bolezni, opažajo, da danes bolezenska slika pri oslovskem kašlju poteka blažje kot nekoč. Prim. doc. dr. Alenka Kraigher, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Inštitutu za varovanje zdravja, pravi, da je pri osebah, ki so že bile cepljene in zbolijo za oslovskim kašljem, potek bolezni blag, neznačilen in zato težje prepoznaven. Take osebe pa so velik vir nadaljnjega širjenja obolenja.

Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, pravi, da je nihanje (cikličnost) v letnih pojavljanjih oslovskega kašlja normalen pojav. 10 do 25 odstotkov ljudi po 20. letu kljub cepljenju v otroštvu nima več zaščitnih protiteles, pa tudi ljudje, ki protitelesa imajo, so zaščiteni bolj proti nastanku bolezni (tj. proti učinku bakterijskih strupov na svoj organizem) kot proti sami naselitvi bakterije na svojih sluznicah. Bakterija je torej v prebivalstvu stalno navzoča in stalno ‘testira’ odpornost ljudi. Ko se pojavi več ljudi, ki pri katerih je učinek cepiva popustil ali pa sploh niso bili cepljeni, se torej pojavi večji izbruh bolezni.


In zakaj začne število protiteles upadati? “Naravno prebolevanje bolezni povzroči najbolj učinkovit in najbolj trajen porast zaščitnih protiteles zato, ker precej grobo in dolgotrajno poškoduje sluznice in tkiva, vendar je posledica zelo silovit imunski odziv. Zaradi nevarnosti in zapletov naravno prebolene bolezni vnesemo s cepljenjem v organizem samo manjšo količino bakterijskih delčkov, zaščita pa je na žalost zato tudi manj trajna. Če bi želeli trajnejšo zaščito, bi morali izdelovati cepiva, ki bi imela več stranskih učinkov, kar si pa seveda ne želimo,” pojasnjuje prof. dr. Ihan..

Bolezen se začne nedolžno

Od okužbe z bakterijo Bordetello pertussis, ki se prenaša kapljično (s kihanjem, kašljanjem, govorjenjem, poljubljanjem, prek okuženih predmetov), do začetnih simptomov lahko mine sedem do 20 dni in jih težko ločimo od navadnega prehlada.

Pojavijo se:

  • izcedek iz nosu
  • kihanje
  • nekoliko solzave oči
  • izguba teka
  • včasih rahlo povišana temperatura.

Kljub neznačilni bolezenski sliki, pa okuženi že izloča bakterije oslovskega kašlja.
Bolezen oslovski kašelj se nato razvije v značilne faze in skupaj traja šest do osem tednov. Da gre za oslovski kašelj, zdravnik običajno ugotovi šele, ko je bolezen že napredovala v fazo značilnega kašlja. Pred tem lahko bolezen potrdi le z brisom iz nosno-žrelnega predela.
Kašelj postaja izrazit predvsem ponoči, nato se pojavlja vedno pogosteje tudi podnevi in poteka v napadih. Napadu kašlja, ki ga je nemogoče zaustaviti, sledi rigajoči vdih, zaradi česar ima bolezen tudi takšno ime. Otrok v eni sapi zakašlja tudi desetkrat in v obraz pomodri. Zato je pri dojenčkih in majhnih otrocih bolezen zelo nevarna, saj lahko pride do zadušitve in zdravljenje v bolnišnici je pri malčkih nujno.


Bolni otroci imajo tudi do 40 takšnih napadov na dan in bolezen jih zelo izčrpa. Po napadu pa velikokrat tudi bruhajo. Ob zdravniški oskrbi ozdravijo v dveh do štirih tednih. Napadi kašlja se umirjajo in izzvenijo.

Pri starejših ljudeh poteka oslovski kašelj običajno neznačilno in ga prebolijo na nogah, saj se razen dolgotrajnega kašljanja sicer dobro počutijo. Vendar so v tem času zelo kužni za okolico. Za okužbo pa zadošča nekaj trenutkov bivanja v bolnikovi okolici.

Oslovski kašelj

Sirupi ne pomagajo

Obolelemu ne pomaga nobeno sredstvo za blaženje kašlja, sredstva za izkašljevanje pa celo še bolj dražijo dihala. Tudi z dodatnim vlaženjem prostora ne bomo dosegli izboljšanja. Poskrbimo, da bolnik uživa dovolj tekočine in tekoče hrane.

Mag. Breda Zakotnik pravi, da je zdravljenje z ustreznim makrolidnim antibiotikom učinkovito le, če z zdravljenjem začnemo v zelo zgodnji, tako imenovani kataralni fazi, torej pred pojavom napadov kašlja. V razviti fazi bolezni antibiotično zdravljenje ni več učinkovito in ne vpliva na sam potek bolezni, vendar pa odstrani bakterije iz nosno-žrelnega prostora ter skrajša čas, ko je bolnik kužen za okolico. Ustrezen antibiotik se uporablja tudi za preprečevanje pojava bolezni pri ogroženih osebah, ki so bile v stiku z okuženim. Kdaj je raba antibiotika za preprečevanje okužbe smiselna, naj odloči infektolog ali epidemiolog.


Cepljenje proti oslovskemu kašlju izvajajo v Sloveniji od leta 1959 in še vedno spada med obvezna cepljenja. Otroke začno cepiti po dopolnjenem tretjem mesecu starosti, sledita še dva odmerka in ponovno poživitveno cepljenje v drugem letu starosti. Prvotna cepiva so bila pripravljena iz cele bakterije oslovskega kašlja, zato je cepivo vsebovalo več kot sto antigenov in po cepljenju je bilo veliko neželenih učinkov, predvsem visokih temperatur. Sodobna brezcelična cepiva, ki jih uporabljajo že nekaj let, pa vsebujejo le tri do pet najpomembnejših antigenov, ki, kot pravi mag. Zakotnikova, zagotavljajo ustrezen imunski odgovor ter bistveno manj neželenih učinkov. Učinkovitost cepiva naj bi bila 80- do 90-odstotna.

Cepljenje tudi za starejše?

V Evropski uniji je že registrirano cepivo proti oslovskemu kašlju, s katerim cepijo tudi starejše. Prim. doc. dr. Kraigherjeva pravi, da se zaradi naraščanja števila zbolelih tudi v Sloveniji pripravljajo na uvedbo dodatnega odmerka cepiva proti oslovskemu kašlju, ki bi zaščito proti bolezni obnovil.

To je stvar, vredna analiz, pravi prof. dr. Ihan in dodaja, da je treba pretehtati, kaj bi z dodatnim cepljenjem pridobili (glede teže bolezni v odrasli dobi, glede izgubljenih delovnih dni …) in ne nazadnje, kolikšna bi bila cena takšnega cepljenja.

O tem, ali bi dodatno cepljenje širjenje bolezni zaustavilo ali omejilo, pa bodo verjetno še tekli pogovori. Vprašanje je tudi, ali je dodatni odmerek cepiva sploh smiseln, saj naj oslovski kašelj za starejše otroke in odrasle ne bi bil nevaren. Imunski sistem je vse prej kot enostaven mehanizem za pobijanje tujkov in kot tak še vedno skrivnosten, tudi zato pa je poglobljen razmislek še kako potreben.

O cepivu tudi resni pomisleki

Nekateri imajo pomisleke tudi o že vpeljanih obveznih cepljenjih. Tako nam je Primož Verbič iz društva SVOOD (Društvo za svobodo odločanja) pojasnil, da naj bi bila Slovenija edina demokratična država, v kateri je bilo cepljenje s starim, celičnim cepivom, proti oslovskemu kašlju obvezno. “Te obveznosti kljub utemeljenim dokazom o slabi kakovosti cepiva, slabi učinkovitosti in nevarnosti za zdravje otrok – ni preklicala.” Pojasnjuje, da je staro cepivo vsebovalo zelo strupene snovi (timerosal, formaldehid, aluminijev hidroksid), 70 odstotkov otrok naj bi imelo po cepljenju reakcije. Navaja, da naj bi cepivo povzročalo tudi hude okvare (encefalitis, encefalopatijo, trajne možganske okvare, duševno zaostalost, anafilaktični šok …) in hkrati nudilo le dve- do petletno, zgolj 36- do 80-odstotno zaščito pred oslovskim kašljem.

Primož Verbič pa meni, da tudi novejše brezcelično cepivo ni veliko bolj varno, saj ravno tako vsebuje nekatere strupene snovi in tuje beljakovine. Sprašuje se tudi o njegovi učinkovitosti, saj ugotavlja, da glede na stalno prisotnost epidemij tudi med visoko precepljenim prebivalstvom cepivo ni učinkovito. “Umetne statistične korekcije v smislu namernega ali nenamernega podcenjevanja obolevnosti za to boleznijo, prikrivanje podatkov ter spreminjanje metodoloških parametrov, kot so na primer spremenjeni kriteriji za prijavo primerov oslovskega kašlja, ne morejo prikriti dejanskega stanja in epidemiološke slike – oslovski kašelj je prisoten, ne glede na kakovost cepiva in število cepljenj. In ne glede na zatiskanje oči pred tem dejstvom. Noben dodaten odmerek cepiva tega dejstva ne bo spremenil. Zato je najbolj smotrna preventiva – visoki higienski standardi, skrb za močan imunski sistem ter seveda s tem povezan zdrav način življenja.”

Arhiv Zdravja

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: