Večina otrok se znotraj družinskega okolja sreča z ljubosumnostjo. To je še posebej izrazito takrat, ko dobijo bratca ali sestrico. Zaradi tega lahko postanejo tekmovalni, začnejo se pričkati in kujati – in vse to od staršev zahteva zelo dobro premišljene odzive.


Z ljubosumnostjo se srečujemo vsi, v vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah – na delovnem mestu, med prijatelji, sosedi, v družinskem okolju.

Kadar pri otroku opazijo znake ljubosumja, se številni starši s tem sploh nočejo soočiti, saj se jim zdi skoraj nezaslišano, kako lahko negativna čustva preplavljajo prav njihovega otroka. Zdi se jim, da svojega dela ne opravljajo uspešno.

Ko v njegovo življenje vstopi nov družinski član, se otrok pogosto počuti ogroženega in misli, da se bo zaradi dojenčka njegov otrok s starši spremenil. In do neke določene mere ima tudi prav. Zelo pomembno je, da starši otroku tako z besedami, predvsem pa z dejanji pokažejo, da ga imajo radi enako kot prej. Seveda stvari nikakor niso preproste.


ljubosumnost in kujanje otrok

Če se pojavi tekmovalnost

Eden od najpogostejših otrokovih odzivov na novega družinskega člana je tekmovalnost. Če se starši na to čustvo, ki zna biti tudi precej moteče, dobro pripravijo, bodo stvari lažje. Starši se morajo zavedati, da lahko tekmovalnost obvladujejo le, če ostanejo nepristranski in ne dovolijo, da čustva vplivajo na njihova dejanja.

Čeprav želijo starši vedno posredovati v prepiru, je pogosto bolje, če se čim manj vmešavajo. Otroci se med sabo pogosto pričkajo za igrače (to je najpogostejša oblika tekmovalnosti med sorojenci). Starši morajo otrokom pustiti, da take spore rešijo sami. Mlajši otrok prav tako pogosto izziva starejšega, saj želi tako pridobiti pozornost staršev. Če se boste odzvali po njegovih pričakovanjih, se bo navadil biti vedno žrtev. Kadar obstaja resna nevarnost, da bi se kateri od otrok poškodoval, morate vztrajati pri tem, da se vsak v svojem prostoru umirita.

Zelo pomembno je tudi, da se starši izogibajo obtoževanju in ne skušajo razrešiti čist vsakega prepira. Ne postavljajte se na nikogaršnjo stran – tako bosta otroka ugotovila, da njuno početje ni učinkovito. Če se otroka med sabo pogosto pričkata, so lahko vzrok za to tudi težave, ki jih imata zunaj doma, na primer trpinčenje v šoli.

Starejši otroci se morajo igrati tudi sami, brez mlajših, vendar pa starši ne smejo dovoliti, da bi se starejši norčeval iz iger in igrač mlajših.


Ko se otrok kuja …

Kujanje je eden od neustreznih načinov za pridobivanje moči in uveljavljanje svoje volje. Starši morajo ugotoviti, katero čustvo je kujanje povzročilo, vsekakor pa nikakor ne smejo takoj vzrojiti ali se počutiti ogrožene. Če se je otrok nenadoma začel kujati, ko ste s prijateljico klepetali ob kavi, je prav, da si zastavite naslednja vprašanja:

  • Je otrok zapostavljen?
  • Ste spregledali ali kaznovali njegov poskus, da bi se vključil v pogovor?

Zelo pomembno je, da ste nepristranski in se poskušate postaviti v otrokovo kožo. Kujanje je resda neprijetna in neprimerna taktika, vendar jo otrok uporabi v sili, ko se počuti nemočnega ali dobi občutek, da se nihče ne zmeni za njegove potrebe. Ko odkrijete vzrok zamere, se vprašajte, ali je ta upravičena in naslednjič ravnajte drugače.

Vsekakor ni ustrezno, da starši spremenijo ravnanje in se tako odzovejo na otrokovo kujanje – tako boste pri njem le utrdili slab vedenjski vzorec. Otrokovo kujanje je lahko pogosto ogledalo ravnanja staršev – če v otroku prepoznate lastne vedenjske vzorce, potem razmislite o spremembi, saj zagotovo ne želite, da bi otrok vaše vedenje vzel za zgled.

Komentiraj

*****************