Približno 65 tisoč slovenskih otrok živi pri enem od ločenih staršev ali živi delno z enim, delno z drugim. Povprečen slovenski par se loči v prvih sedmih letih zakona, zato veliko otrok, mlajših od šestih let, živi v enostarševski družini.


Ločitev

Kako pomagati otroku v času ločitve, da bo kar najlaže prebrodil to stresno obdobje?

Ob ločitvi je zelo pomembno to, da starša otroku nudita vso potrebno podporo in ljubezen ter sta pri tem kar se da potrpežljiva. Tudi, če otrok živi v ločeni družini, si želi ljubečega odnosa z obema staršema. Ko se zakonca ločita, morata kolikor je le mogoče sodelovati med seboj, da bo sprememba kar se da malo bolela vse, ki so v to vpleteni. Za otroka je zelo pomembno tudi, da starša od njega ne zahtevata, naj si izbere enega ali drugega. Otrok ne sme biti na noben način vpleten v njune prepire in jim ne sme prisostvovati, včasih pa je potrebno otroku okrepiti tudi samozavest.

Kako se otrok odzove na ločitev?

Odgovor je: vsak otrok se odzove po svoje. Velja pa, da je ta izkušnja zanj izjemno zahtevna – ne glede na starost. Otrokovo življenje je po ločitvi obrnjeno na glavo. Močno pogreša starša, ki ne živi z njim in je zanj zaskrbljen. Pogosto se sprašuje, ali je morda sam kriv za ločitev. Prav zato mu morata oba starša nenehno zagotavljati, da bo še naprej deležen nujne ljubezni in oskrbe.

Ne vzbujajte mu lažnih upanj

Marsikaterega starša zamika, da bi otroku naslikal ločitev kot neko začasno stanje, saj meni, da bi otrok tako laže prebrodil to napeto obdobje. Vzbujanje lažnega upanja o verjetni spravi, čeprav tega namena nimate, se lahko obrne proti vam. Zato si zapomnite pravilo: z otrokom morate ostati iskreni, ne glede na to, kako težka je resnica.


Kako otrok občuti stres?

Ko se otrok znajde v okoliščinah, v katerih se počuti, da ne nadzoruje več svojega položaja, se znajde pod stresom – začne ga skrbeti, postane napet, žalosten ali jezen. Če je bil prej sproščen, je zdaj razdražljiv in nima nobene želje po sodelovanju. Poruši se njegov red pri spanju in hranjenju, pojavijo se težave in prepiri v šoli. Pri starejših otrocih se pogosto pojavi regresija – obnašanje, podobno malčku (npr. sesanje palca). Eden od najtežjih udarcev za otroka je ločitev staršev, stres pa lahko izzove še kopica drugih dejavnikov: npr. pritisk sovrstnikov, pomanjkanje prijateljev v šoli, zdravstvene težave ipd.

Kako pomagati otroku ob ločitvi?

Starši so tisti, ki lahko otroku kar najbolj olajšajo ločitev. To lahko storijo na naslednje načine:

  1. Otrok pri starosti štirih let dobro razume dogajanje, zato mu, če je že toliko star, razložite, kaj pravzaprav je ločitev in ga spodbudite, da se z vami o tem pogovarja.
  2. Prisluhnite, česa se boji. Otrok razmišlja o tem, kako bo zgledalo življenje po ločitvi, zato ga zelo verjetno skrbi, kako bo to vplivalo na njegovo domače, šolsko in družabno življenje.
  3. Manj sprememb, kot bo deležen v času pred in po ločitvi, bolje bo. Za otroka je lahko zelo naporno, če mora npr. menjati šolo, poiskati nove prijatelje, uvesti nove dnevne rutine ipd.
  4. Otroku morate dati jasno vedeti, da pri ločitvi nima nič in zanjo ni kriv. Pomembno je, da od vas sliši, da ga ne boste zapustili in da ga imate radi.
  5. Z nekdanjim partnerjem se dogovorita glede stikov in skrbništva – ter to tudi dosledno upoštevajta. Če se pojavljajo težave, vam lahko pomaga center za socialno delo.
Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: