Težave z učenjem je besedna zveza, ki jo je mogoče danes slišati zelo pogosto. Mnogi starši so v skrbeh, saj opažajo, da se njihovi otroci spopadajo s težavami pri učenju oziroma šolskem delu nasploh, ki jim sami niso kos. Pa so otrokove učne težave res razlog za paniko ali obstaja boljši pristop? V nadaljevanju vas čaka nekaj osnovnih informacij za vse starše, katerih otroci imajo takšne ali drugačne učne težave …


Otroci in težave z učenjem

Kako resna je situacija? Z učnimi težavami se namreč spopadajo praktično vsi …

Mnogi ugotavljajo, da je poimenovanje učne težave zelo široko, pogosto tudi preširoko. Vedeti morate namreč, da se z določenimi učnimi težavami spopadajo praktično vsi otroci. Seveda pa občasne ovire še niso dovolj, da bi bila potrebna izdatnejša pomoč. Kot starši se morate zavedati, da je vsako učenje sestavljeno tudi iz »padcev«. Pogosto se prav iz situacij, ko imamo sprva občutek popolne nemoči, največ naučimo. Tako velikokrat otroci potrebujejo le malce spodbude. Težave s samozavestjo so lahko namreč krive, da otrok obupa, še preden se dobro loti posameznega problema, misleč, da mu tako ali tako ne bo kos. Tako je pomembno, da presodite, ali bi šlo res lahko za resnejše učne težave, ali pa gre za normalno fazo v učnem procesu. Seveda je dobro, da v primeru dvomov za pomoč pri presoji zaprosite tudi strokovnjaka. V osnovi torej velja, da ni smiselno potencirati določenih težav, ki bi bile lahko povsem normalne, dokler niste povsem prepričani, da otrok zares potrebuje drugačen pristop. Po drugi strani pa prav tako ne smete zanemarjati določenih sistematičnih oziroma ponavljajočih se težav, ki nakazujejo, da bi bil lahko v ozadju resnejši vzrok.

Vi ste otrokov »odvetnik«

Danes so mnogi skeptični, ko slišijo, da se nekdo spopada s hujšimi učnimi težavami. To pripisujejo razvajenosti, permisivni vzgoji ipd. Tako se mnogi starši bojijo spregovoriti in se postaviti za svojega otroka, čeprav se zavedajo, da potrebuje izdatnejšo pomoč, ko gre za šolsko delo. Če je bilo potrjeno, da se vaš otrok spopada s težavami, ki jih ne more premagati sam, naj vas torej ne bo strah ali sram spregovoriti. To pomeni predvsem, da zahtevate tisto, kar otroku pripada (na primer dodatna učna pomoč). Poleg številnih drugih vlog, ki jih imajo starši, ti nastopajo tudi v vlogi otrokovega »odvetnika« oziroma zaščitnika. Informirajte se o možnostih, ki so vam na voljo, in bodite odločni, obenem pa vljudni in mirni. Pomembno je, da tudi ob otroku z resnejšimi učnimi težavami ohranite mirno kri. Včasih bo sicer težko, vendar se poskušajte izogniti izbruhom, obtoževanju otroka, da je v resnici samo len ipd.

Mnogi uspešni ljudje so imeli v preteklosti resnejše učne težave

Morda imate občasno občutek, da so učne težave – še posebej če gre za resnejšo obliko – nekakšna obsodba za vašega otroka. Da bo torej težko uspel v življenju. Tako se morate pogosto opomniti, da šolski uspeh še zdaleč ni edino, kar pogojuje kasnejšo uspešnost v življenju. Poleg tega pa je to, kaj je uspeh, precej relativno. Vseeno pa velja poudariti, da so imeli mnogi ljudje, ki veljajo v skladu z nekakšnimi splošno sprejetimi merili za uspešne, nekoč precej hude učne težave.  Namesto da otrokove učne težave vidite zgolj kot oviro, jih raje dojemajte kot priložnost, da se otrok nauči, kako vztrajati, tudi ko je situacija zelo težka. To pa je vsekakor izjemno dragocena veščina za poznejše življenje.


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: