Učenje branja je proces, ki lahko traja tudi več let, preden je otrok pri branju zares samostojen in samozavesten. Čeprav pri vsakem otroku obstajajo določene posebnosti, ki jih je treba upoštevati, pa obstajajo tudi različne okvirne smernice glede tega, na kateri stopnji naj bi bil otrok pri določeni starosti. Če vaš otrok še ne bere tako dobro, kot bi »moral«, to še ni nujno razlog za skrb.


Otroci in branje

Pogosto se zgodi, da pride pri otrocih, ki sprva berejo nekoliko slabše, do hitrega napredka. Seveda pa je pri tem pomembna tudi vaša pomoč oziroma spodbuda. Za okvirno oceno bralnih sposobnosti vašega otroka vam predstavljamo 4-stopenjski model. Pri vsaki stopnji najdete podroben opis, navedena pa je tudi okvirna starost, za katero so značilne določene navade in veščine otroka.

Nebralci (2–4 let)

  • Otrok knjigo dojema kot eno izmed igrač. Z njo se igra, vendar še ne razume, da se v njej nahajajo zgodbe.
  • Otroka pritegnejo ilustracije v knjigah, vendar še ne razume, da so povezane z besedilom.
  • Otrok ne prepoznava besed ali črk, čeprav lahko kaže interes, da bi se naučil razločevati posamezne črke.
  • Otrok včasih tudi sam prelistava revije ali knjige.

Začetna stopnja (4–6 let)

  • Za razumevanje vsebine otrok še vedno potrebuje pomoč ilustracij.
  • Otrok zna našteti črke v abecedi.
  • Pogosto se otrok določenih zgodb nauči skoraj na pamet in jih poskuša vedno znova obnavljati. Pri tem se morda pretvarja, da v resnici bere.
  • Ko otrok bere naglas, to počne brez upoštevanja ločil.
  • Pogosto otrok prebere le začetek besede, drugi del pa si izmisli ali ga preskoči.

Srednja stopnja (6–8 let)

  • Otrok bere dokaj tekoče, vendar se občasno še vedno pojavljajo napake. Včasih se otrok med branjem tudi zaustavi in zloguje posamezne besede.
  • Pri razvozlavanju vsebine določenega besedila si otrok občasno še vedno pomaga z ilustracijami.
  • Tudi če otrok naleti na neznano besedo, lahko njen pomen pogosto razbere iz konteksta.
  • Otrok je sposoben odgovoriti na preprosta vprašanja, ki se navezujejo na prebrano.
  • Pri glasnem branju otrok upošteva tudi poudarke in se večinoma zaustavi ob ločilih.
  • Otrok se razveseli nove knjige. Enostavnejše knjige že prebira povsem samostojno, pri zahtevnejših pa še vedno potrebuje nekaj pomoči odraslih.

Višja stopnja (8 let in več)

  • Otrokovo branje je tekoče, praktično brez premorov.
  • Otrok lahko prebrano zgodbo razume (skoraj) v celoti tudi brez pomoči ilustracij. Uživa tudi v branju knjig, ki niso ilustrirane.
  • Kadar otrok naleti na besedo, ki je še ne pozna, vas vpraša za njen pomen. Ko naslednjič naleti na to besedo, se spomni, kaj pomeni.
  • Otrok lahko odgovori na kompleksnejša vprašanja glede prebranega ter je zmožen tudi samostojno izraziti, kakšna čustva in misli je v njem vzbudila zgodba.
  • Glasno branje je ritmično, z upoštevanjem poudarkov ter premorov med stavki in povedmi.
  • Otrok kaže zanimanje tudi za branje daljših, kompleksnejših zgodb, ki vključujejo več podrobnosti.
Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: