Kadar otrok neutolažljivo joka, ga poskušamo nagonsko pomiriti. Vendar pa to ni vedno tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled.  Vsak dojenček joka, z jokom namreč izraža svoje potrebe. Najpogosteje joka iz čisto preprostih razlogov: kadar je lačen, utrujen ali ga kaj boli. Morda je razdražen, se ne počuti dobro ali pa si preprosto želi vaše bližine in tolažbe. Joka pa tudi iz istega razloga z enakim razlogom,  iz katerega odrasli govorijo – rad bi nekaj povedal. Napadi joka običajno dosežejo vrhunec okrog šestega tedna starosti in nato do tretjega meseca postajajo vse redkejši. Večina staršev se kmalu nauči prepoznati različne vrste joka in razumeti, kaj jim želi otrok z njim povedati.


Otrok joka

‘Boli!’

Dojenček, ki v prvih treh mesecih življenja zlasti v večernih urah na videz brez razloga neutolažljivo joka, lahko celo več ur skupaj, ima zelo verjetno kolike ali trebušne krče. Natančen vzrok kolik še vedno ni pojasnjen. Nekateri pediatri jih pripisujejo fiziološkemu stresu zaradi bolečine, vendar raziskave v telesu prizadetih otrok niso potrdile povečanih vrednosti hormona kortizola, ki se običajno sprošča ob stresnih dogodkih. Otroke, ki trpijo za kolikami, težje potolažimo.

‘Poslušajte me!’

A če otrok ne občuti bolečine, zakaj potem neutolažljivo joka? Tudi za to imajo znanstveniki svojo razlago. V prvih mesecih starosti naj bi jok ne bil vedno odraz stiske ali nelagodja, temveč je lahko otrokova silna želja, da bi izrazil svoje potrebe. Takšno vedenje naj bi bilo v tem obdobju po zatrjevanju nekaterih ameriških pediatrov povsem normalno. Normalno za dojenčka, težavno za starše. Univerzalnega recepta za tolaženje ni. Kar velja za enega otroka, lahko pri drugem povsem odpove. Vsekakor pa je načinov tolaženja veliko.

Na pomoč

Večina staršev jokajočega otroka nagonsko vzame v naročje in ljubkuje, to pa je prav tisto, kar otrok potrebuje – bližina, toplota, pozornost in znani glasovi. Včasih pomaga tudi tesno povijanje ‘v štruco’. Občutek mehke površine ob vsem telesu otroka spomni na bivanje v materinem trebuhu. Pomirjujoč učinek imajo ritmično zibanje, vožnja z avtomobilom ali vozičkom, sesanje palca, dude ali prsne bradavice, topla kopel, masaža, nežna glasba in prigovarjanje, petje, šumeči zvoki, mrmranje in celo zvoki tekoče vode, pralnega stroja ali ventilatorja. Če otroka dojite, se izogibajte živilom, ki napenjajo. Jokajočega dojenčka pogosto pomiri tudi nošenje na trebuščku. Če je v otrokovem trebuščku obtičal zrak, pomaga, če ga dvignete in naslonite na vašo ramo ter pogladite po hrbtu.
Zanimivo je, da v nekaterih kulturah težav s kolikami skoraj ne poznajo, na primer na Baliju. Prebivalke Balija z novorojenčkom prve tri mesece ravnajo, kot bi bile v četrtem trimesečju nosečnosti in otroku poskušajo zagotoviti podobne pogoje, kot jih je imel v maternici.
Sicer pa za tolaženje majhnega dojenčka velja nenapisano pravilo: kadar joka, ga vzemite v naročje – novorojenčka ne morete razvaditi. Pri večjih dojenčkih ravnajte po občutku. Sami najbolje veste, kaj je dobro za vašega otroka.


Komentiraj

*****************