Kaj sta peta bolezen in šesta bolezen? Marsikatera mamica se ustraši ob pogledu na izpuščaje po celem telesu, ki so simptomi pete ali šeste bolezni. Gre za virusni bolezni, ki prizadeneta majhne otroke, pa tudi najstnike in celo odrasle. V veliki večini primerov nista nevarni.


Peta bolezen

Peta bolezen

Peta bolezen ali infekcijski eritem se najpogosteje pojavi pri otrocih od petega do petnajstega leta. Povzroča jo parvovirus B19. Začetek bolezni zaznamujeta blaga vročina in nosni izcedek. Čez kakšen teden na licih nastane izpuščaj svetlo rdečih barv, ki spominja na rdečico po klofuti. Čez dva do štiri dni se čipkam podoben izpuščaj razširi po trupu in udih ter tam ostane okrog deset dni.

Šesta bolezen

Šesto bolezen imenujemo tudi rozeola infantum in eksantema subitum (lat. »nenadni izpuščaj«). Značilna je za otroke od šestega meseca do treh let starosti. Nastane zaradi okužbe s herpes virusom tipa 6. Gre za blago bolezen, ki spada med pogostejše, saj za njo zboli vsak tretji otrok. Do okužbe še posebej rado pride v spomladanskem in poletnem času.

Šesta bolezen

Najprej se pojavi nenadna visoka vročina (med 39,5 in 41 stopinjami Celzija), ki traja okrog štiri dni. Otrok s šesto boleznijo je lahko razdražljiv in ima povečane bezgavke, lahko dobi tudi vročinske krče. Ko se temperatura zniža, se začne pojavljati izpuščaj. Sprva na trupu in hrbtu, nato pa se razširi še na roke, vrat, zadnjico in stegna. Izpuščaj je v primerjavi s peto boleznijo kratkotrajen – izgine po 24 do 48 urah.


Kako se prenašata?

Od okužbe do prvih simptomov pete bolezni običajno mine od 13 do 18 dni. Od okužbe do prvih simptomov šeste bolezni pa okrog 10 dni. Obe bolezni se prenašata kapljično – ko na majhni razdalji pridemo v stik s slino, ki je posledica govora, kihanja, kašljanja; z nosnim izločkom ipd.

Peta bolezen se med nosečnostjo lahko prenese z nosečnice na plod.

Kako ju zdravimo?

Otrok, ki zbolijo za peto boleznijo, večinoma ni treba zdraviti. Če je otrok nekoliko starejši, ga lahko začnejo boleti sklepi.

Pri šesti bolezni preprečimo nastanek vročinskih krčev tako, da otroku znižamo temperaturo. Pije naj veliko mlačne tekočine, ne sme biti preveč oblečen, tudi prostor zanj ne sme biti prevroč. Jemlje naj zdravila proti vročini, ki mu jih je predpisal zdravnik. Lahko ga še dodatno ohlajamo (obkladki, mlačne kopeli …).


Ne ene ne druge bolezni ne moremo zdraviti z antibiotiki, saj gre za virusni in ne bakterijski bolezni.

So možni zapleti?

Zapleti pri peti bolezni so možni v primeru, da se z njo okuži nosečnica, saj lahko to ogrozi plod. Nosečnice so večinoma odporne na parovirus B19, vendar morajo v primeru, da pridejo v stik s to boleznijo, čim prej k zdravniku. Ker parovirus, ki povzroča to bolezen, zavira nastanek rdečih krvničk, se pri slabokrvnih (anemičnih) otrocih slabokrvnost še poslabša. Rdeče krvničke jim namreč začnejo hitreje propadati – govorimo o aplastični krizi.

Šesta bolezen običajno mine brez zapletov. Otroci, nagnjeni k vročinskim krčem, lahko doživijo napade ob naglem povišanju telesne temperature. Zelo redko jim otekajo bezgavke, jetra in vranica, še redkeje pa pride do vnetja možganov (encefalitis).

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: