Post-travmatski stresni sindrom (PTSD) je posledica izjemno travmatskih dogajanj in ga najpogosteje povezujejo s terorističnimi napadi in vojno. A žal se vse pogosteje pojavlja ta diagnoza tudi pri ženskah po porodu.


Na porod nočem niti pomisliti

Post-travmatskemu stresnemu sindromu so izpostavljeni ljudje, ki izkusijo ali prisostvujejo dogodkom, ki vključujejo dejansko ali grozečo smrt ali resno poškodbo najsi bo to njim samim ali njim dragim ljudem.  Znanstveniki v Tel Avivu so ugotovili, da ena od treh mladih mamic izkazuje simptome post-travmatskega stresnega sindroma, ki predvsem vključujejo intenziven strah, nemoč, grozo, pa tudi podoživljanje dogodkov in nočne more, čustvene izpade, panične napade, hudo jezo ali čustveno otopelost, pospešeno bitje srca, izogibanje pogovoru o izkušnji ter oklevanje in strah ob misli na ponovno nosečnost.

Post-travmatski stresni sindrom po poroduKje tiči razlog

Težko si je predstavljati, da je nekaj tako naravnega in čudovitega lahko vodi v tako težke težave. Res je, da porod večino porodnic boli in da je vsekakor to izjemno prelomen dogodek v življenju žensk, a da bi to lahko vodilo do tako resnih posledic, je vseeno težko razumeti. Na straneh britanske Zveze za porodno travmo pišejo, da se PTSD lahko razvije kot posledica kombinacije objektivnih in subjektivnih razlogov, razvije pa se lahko tudi pri partnerjih, ki so prisostvovali travmatskemu porodu.

Med pogostejšimi razlogi naštevajo dolge ali pa zelo boleče porode, sproženje poroda, neučinkovito lajšanje bolečin, občutek izgube nadzora nad dogajanjem, veliko intervencij med porodom, travmatske ali urgentne porode, neoseben odnos osebja, neprijazno osebje, ki ne posluša, pomanjkanje zasebnosti in spoštovanja, pomanjkanje informacij in pojasnil, strah za otroka, mrtvorojen ali poškodovan otrok in slaba poporodna oskrba.


Ključ je v boljši oskrbiPTSD

Ina May Gaskin, izjemna babica z mednarodnim slovesom, pravi: »Če ženska med porodom ni videti kot boginja, potem se nekdo ne obnaša do nje tako, kot bi se moral.« Njene besede potrjujejo tudi zgodbe žensk, ki po porodu trpijo za PTSD. Pregled porodnih zgodb, objavljenih na straneh zgoraj omenjene Zveze za travme pri porodu razkrije, da je pri večini ključno vlogo odigral odnos, ki so ga bile deležne v porodnišnici.

To lahko potrdijo tudi raziskave, ki so pokazale, da je prav odnos ljudi do porodnice ključen pri tem, v kakšnem spominu ji ostane njen porod. Tako imajo tudi ženske, ki so utrpele težje poškodbe in imele zelo težak porod, nanj lepši spomin, če so z njimi delali spoštljivo, si zanje vzeli čas ter jim pojasnili, kaj se dogaja in jih vključili v odločanje.

PTSD ni poporodna depresija

PTSD ima določene simptome, ki so podobni poporodni depresiji, a teh dveh stanj ne gre enačiti. PTSD lahko vodi tudi v poporodno depresijo, še posebej če ni bil prepoznan in zdravljen. Zaradi pomanjkanja znanja se pogosto dogajajo tudi napačne diagnoze, žal pa so matere pogosto tudi tarče dobronamernih nasvetov v slogu: »bodi vesela, saj imaš zdravega otroka«. A to lahko le poveča njen občutek osamljenosti in krivde, pomaga pa ne.

Posledice post-travmatskega stresnega sindroma lahko ostanejo vse življenje, če se ga ne prepozna in ne zdravi. Čeprav se pri nas o tem govori bolj malo, pa strokovna pomoč obstaja. Mamice ali partnerji se lahko obrnejo na Združenje naravni začetki, kjer nudijo informacije ter svetovanje pri obporodnih stiskah.


Komentiraj

*****************