Tudi pri prehranjevanju obstajajo pomembni mejniki. Ko dojenčki oziroma otroci dosežejo določeno starost, se poleg številnih drugih sprememb spremenijo tudi njihove prehranjevalne navade. Čeprav morate upoštevati razvoj svojega otroka in ne smete prehitevati stvari, si lahko kljub temu pomagate z okvirnimi smernicami. Spremembe prehranjevalnih navad so pravzaprav stalen proces. Čeprav je uvedba goste hrane zagotovo pomembna prelomnica, pa je tu še precej drugih mejnikov.


Otroška prehrana

Od rojstva do približno 6 mesecev

V tem obdobju otroci večinoma uživajo predvsem materino mleko oziroma nadomestek materinega mleka – nekateri dojenčki pa tudi kombinacijo obojega. Otrok s tem dobi vsa hranila, ki jih v tem obdobju potrebuje, obenem pa tudi vso tekočino. Dodajanje posebnih pijač tako ni potrebno. Kar se tiče prehranjevanja, je torej to obdobje običajno relativno nezahtevno. Seveda pa morate paziti na to, da otrokova teža konstantno narašča – oziroma da narašča skladno s priporočili. Če je otrok neješč, je vsekakor smiselno, da s posvetom s pediatrom ne odlašate predolgo.

6 mesecev: čas za gosto hrano

Pri približno 6 mesecih se starši načeloma odločijo, da otroku počasi predstavijo tudi gosto hrano. Smiselno je upoštevati tudi določene dodatne znake, ki kažejo na to, da je otrok zares pripravljen na gosto hrano. Eden takšnih je na primer ta, da se je otrokova porodna teža vsaj podvojila. Otroci, ki so pripravljeni na uvajanje goste hrane, običajno kažejo tudi povečano zanimanje za tisto, kar jeste vi. Morda vam otrok ob obrokih celo poskuša izmakniti košček vaših jedi. Za uvajanje goste hrane je pomembno tudi, da je otrok sposoben pokončnega sedenja oziroma da lahko nadzoruje svoj vrat in glavo. Seveda pa je najbolj zanesljiv test otrokova reakcija, ko se v njegovih oziroma njenih ustih znajde hrana. Bo grižljaj postopoma pomaknil proti požiralniku in ga pogoltnil ali bo hrano praktično takoj izpljunil? Smiselno je, da ne obupate takoj, če otrok sprva zavrača gosto hrano, a če je odpor zelo velik, je vseeno dobro razmisliti, ali niste z uvajanjem goste hrane morda kljub vsemu začeli prezgodaj.

Kaj pa materino mleko?

Uvajanje goste hrane seveda še ne pomeni, da je potrebna ukinitev materinega mleka. Pri večini otrok obstaja obdobje, ko uživajo oboje hkrati – torej tako materino mleko kot gosto hrano. Seveda pa se lahko količina mleka po začetku uvajanja goste hrane ustrezno zmanjša oziroma zmanjšuje. Čas dojenja oziroma uživanja materinega mleka in/ali nadomestkov je sicer pri različnih otrocih zelo različen. Zaskrbljenost ob prvih znakih, da vaš otrok morda »odstopa od povprečja«, je tako povsem nepotrebna. Namesto primerjav z drugimi otroki raje za nasvet poprosite pediatra, kadar ste v dvomih.


Samostojno prehranjevanje

Otroci sprva seveda še niso sposobni samostojnega prehranjevanja, zato potrebujejo kar precej pomoči. Nato začnejo postopoma sami nositi grižljaje v usta z rokami, šele kasneje pride na vrsto uporaba pribora. Ko dopolnijo leto dni, so otroci večinoma že sposobni sami držati žlico in jo ponesti proti ustom, čeprav pri tem še niso zares samostojni. Učenje pravilne uporabe žlice lahko traja še nekaj mesecev. Pri približno enem letu starosti je precej pestrejši tudi nabor živil, ki jih otroci že (lahko) jedo. Ko so lačni, otroci pogosto sami pokažejo proti hrani ali pa jo celo ponesejo k ustom, če jo dosežejo. O pretežno samostojnem hranjenju lahko sicer večinoma govorimo šele pri približno 3 letih. Seveda pa tudi takrat otroci potrebujejo vaš nadzor, saj lahko pride med prehranjevanjem zelo hitro do nezgod.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: