Dojenčki lahko v svojem telesu skladiščijo manj vode kot večji otroci ali odrasli. Poleg tega pa je njihov metabolizem večino časa zelo zaposlen, zato je potrebno pogosto hranjenje. Dojenčki namreč tekočino dobijo prav z mlekom, skupaj s pomembnimi hranilnimi snovmi.


Kadar so zunanje temperature zelo visoke, potrebujejo tudi dojenčki več tekočine kot običajno. Podobno velja tudi v primeru bruhanja, driske in močnejšega znojenja. Starši morajo biti tako zelo previdni, da preprečijo dehidracijo.

Koliko tekočine dojenčki sploh potrebujejo?

Do približno 6. meseca starosti oziroma do začetka uvajanja goste hrane dobijo dojenčki vso tekočino z materinim mlekom oziroma različnimi nadomestki. V prvih nekaj mesecih življenja tako otrokom ne ponujamo vode in drugih pijač, tudi če je zunaj vroče. V obdobju, ko začne otrok z uživanjem goste hrane, dobi manjše količine tekočine oziroma vode iz sadja in zelenjave, občasno pa lahko popije tudi nekaj vode. Ko se količina mleka postopoma znižuje, morate biti pozorni na to, da ostaja skupni vnos tekočine dovolj visok. V obdobju poletne vročine otroku ponujajte več vode, ohlajenega čaja in naravnih sadnih sokov. Še posebej če se odpravljate na izlet, poskrbite, da boste imeli vedno pri roki dovolj tekočine.

Previdno, ko je otrok bolan

Največje tveganje za dehidracijo obstaja takrat, ko je vaš otrok bolan. Bruhanje, driska ali zavračanje hrane, ki je včasih povezano z bolečim grlom, lahko privedejo do dehidracije, ki je zelo nevarna. Običajno so omenjeni simptomi povezani z virusom, zato poskrbite za ustrezno preventivo. Čeprav ne morete preprečiti tega, da otrok občasno zboli, lahko pogostost teh težav močno zmanjšate z ustreznimi preventivnimi ukrepi, kot je na primer redno in temeljito umivanje rok.


Vsekakor pa bodite takrat, ko otrok zboli, pozorni na to, da je oskrba organizma s tekočino zares zadostna. Tudi če otrok odklanja hrano oziroma tekočino, morate biti vztrajni. Če se pojavijo kakršne koli težave oziroma če otrok kljub vašim poskusom ne zaužije dovolj tekočine, čim prej poiščite zdravniško pomoč. Dehidracija je namreč lahko zelo resno stanje, zato v takšnih primerih ni smiselno tvegati.

Znaki dehidracije pri dojenčkih

Se sprašujete, kako vedeti, kdaj je potreben obisk zdravnika? Na dehidracijo pri dojenčkih lahko opozarjajo različni znaki, ki jih morajo starši prepoznati dovolj zgodaj. Eden od najočitnejših je zmanjšano uriniranje. Če ostane otrokova plenica suha od 2 do 3 ure ali če v 24 urah zmoči manj kot 6 plenic, je to lahko opozorilni znak, da mu primanjkuje tekočine. Pomenljiva je lahko tudi barva urina. Dehidracija je namreč pogosto povezana z zelo temno rumenim odtenkom, saj se koncentracija urina poveča.

Pozorni bodite tudi na zelo suha usta, jok brez solz, izsušeno kožo, vdrte oči in vdrtino na vrhu glave. V skrajnem primeru lahko dojenček potrebuje takojšnje zdravljenje oziroma intravenozno oskrbo s tekočino. Če otrok ne urinira, je močno razdražljiv, zaspan ter ima mrzle roke in stopala, morate nemudoma do zdravnika. Pogosto je treba poleg tekočine nadomestiti tudi izgubljene elektrolite.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: