Menopavza se pojavi, ko ženska preneha ovulirati, prav tako pa preneha tudi menstruacijski ciklus. Večina žensk v menopavzo vstopi med 45. in 55. letom, poprečna starost je 51 let. Menopavzo spremljajo številni simptomi, kot so spremembe v menstrualnem ciklusu, vročinski oblivi, povečano potenje, težave z inkontinenco, suhost nožnice, nihanje razpoloženja, bolečine, sprememba telesne teže …


Pri približno odstotku žensk se menopavza pojavi pred 40. letom, čemur pravimo prezgodnja menopavza, ko pa jajčniki prenehajo delovati med 40. in 45. letom, to imenujemo zgodnja menopavza. V nekaterih primerih do zgodnje menopavze pride zaradi kirurške odstranitve jajčnikov ali zaradi obsevanja in kemoterapije. Včasih vzroka za to, zakaj jajčniki prenehajo delovati prezgodaj, preprosto ne odkrijejo. Za večino žensk je lahko vstop v prezgodnjo menopavzo zelo stresen, še posebej, če še niso imele otrok. Lahko pride do razpada partnerske zveze, poslabša se samopodoba, ženska se zapira v osamo … Podatki na primer  kažejo, da kar 14 % žensk s prezgodnjo menopavzo zboli za depresijo (pri ženskah, ki v menopavzo vstopijo v normalnem/pričakovanem času, se depresija pojavi pri 6 %).

Žal ne obstaja nobena oblika zdravljenja, ki bi jajčnike spodbudila, da bi spet začeli pravilno delovati. Redko se sicer zgodi, da jajčniki začnejo sami od sebe spet normalno delovati. Pri ženskah, ki zelo zgodaj vstopijo v menopavzo, obstaja veliko tveganje za različne zdravstvene težave, vključno z osteoporozo ter boleznimi srca in ožilja.

prezgodnja menopavza

Prezgodnja menopavza povezana s tudi slabšimi miselnimi sposobnostmi

Stroka prezgodnjo menopavzo med drugim povezuje tudi zmanjšanimi kognitivnimi funkcijami pozneje v življenju. Kot že rečeno, ženske v zahodnem svetu v menopavzo vstopijo okrog 50. leta.


Raziskavo, ki je bila pred kratkim objavljena v strokovni publikaciji An International Journal of Obstetrics and Gynaecology (BJOG), so opravili na vzorcu 4868 žensk. Ženske so na začetku opravljale različne teste za preverjanje kognitivnih sposobnosti, raziskovalci pa so uporabili tudi metode za odkrivanje znakov demence, potem pa so testiranje ponovili še po dveh, štirih in sedmih letih. Raziskovalci so tako ugotavljali, ali prezgodnja menopavza (pa naj je do nje prišlo naravno ali pa jo je sprožil operativni poseg) kakorkoli negativno vpliva na kognitivne funkcije pozneje v življenju. Raziskovalci so prav tako upoštevali, kako je na vse skupaj vplivalo hormonsko zdravljenje.

Med 4868 ženskami jih je 79 % poročalo, da je menopavza pri njih začela naravno, pri 10 % jo je sprožila operacija, pri 11 % pa so bili vzroki za začetek menopavze drugje (na primer zaradi obsevanja ali kemoterapije). Pri okrog 7,6 % se je menopavza pojavila prezgodaj, pri slabih 13 % se je pojavila relativno zgodaj (torej nekje med 41. in 45. letom). Več kot petina sodelujočih je med menopavzo prejemala tudi nadomestno hormonsko zdravljenje.

Rezultati raziskave so pokazali, da so se ženske s prezgodnjo menopavzo v primerjavi s tistimi, pri katerih se je menopavza začela po 50. letu, za več kot 40 odstotkov slabše izkazale pri nalogah, ki so preizkušale njihove verbalne sposobnosti in vidni spomin. Prav tako je pri njih obstajalo za 35 odstotkov večje tveganje, da se bo v roku sedmih let pojavil znaten upad psihomotoričnih spretnosti in kognitivnih funkcij na sploh.

Raziskovalci opozarjajo, kako pomembno je, da se ženske zavedajo dolgoročnih negativnih posledic, ki jih ima prezgodnja menopavza na njihove kognitivne funkcije v poznejšem življenjskem obdobju.


Komentiraj

*****************