Škrlatinka je bolezen, ki jo povzročajo streptokoki – bakterije, ki so krive tudi za gnojno angino. Te bakterije proizvajajo strupene snovi, ki vplivajo na to, da se na koži pojavijo izpuščaji rdečkasto škrlatne barve, po katerih je škrlatinka tudi dobila ime. Škrlatinka najpogosteje prizadene najmlajše, predvsem predšolske otroke in otroke v nižjih razredih osnovne šole, imuni pa niso niti odrasli.


V preteklosti je bila škrlatinka precej nevarnejša bolezen kot danes, ko obstajajo učinkoviti načini zdravljenja. Še vedno pa je seveda pomembno, da je škrlatinka prepoznana dovolj zgodaj, zato je dobro, da poznate opozorilne znake oziroma da ste pozorni, ko se pojavijo simptomi škrlatinke. Tako lahko otroka hitro odpeljete k zdravniku in preprečite, da bi prišlo do poslabšanja stanja. Nezdravljena škrlatinka lahko namreč privede do resnejših zapletov.

Škrlatinka
foto: wikimedia commons

Zakaj se pojavi škrlatinka in kako jo preprečiti?

Kot je bilo že omenjeno, je škrlatinka bakterijska okužba. Tako lahko govorimo o prenašanju – stik z okuženo osebo namreč predstavlja veliko tveganje, da zbolite tudi sami oziroma vaš otrok. Prav zato je pomembno, da otrok, ki kaže znake škrlatinke, ostane doma in ne hodi v vrtec oziroma v šolo, saj lahko s tem okuži tudi druge. Da bi prišlo do okužbe, je sicer potreben stik z okuženo osebo oziroma s predmeti, ki se jih je ta oseba dotikala. Ker se z rokami pogosto dotikamo ust, nosu in oči – kar je še posebej značilno za otroke – do okužbe ni več daleč. Poleg tega predstavlja veliko nevarnost za okužbo tudi uporaba istega kozarca ali pribora, ki ga je pred nami že uporabljal nekdo drug.

Cepljenje proti škrlatinki žal ni mogoče, kljub temu pa obstaja kar nekaj možnosti za zmanjšanje tveganja za okužbo. Najboljša preventiva za vse, ki ne želite, da bi se škrlatinka pojavila tudi pri vas oziroma pri vaših najbližjih, je tako skrb za ustrezno higieno. Redno umivanje rok je vsekakor osnova. Pomembno je tudi, da otroka naučite, da ne sme nikoli piti iz kozarca, iz katerega je že nekdo pil. Čeprav je preventiva zelo pomembna, pa v vseh primerih žal ne more preprečiti okužbe.


Najpogostejši simptomi bolezni

Najbolj značilen simptom škrlatinke so zagotovo izpuščaji, ki običajno nekoliko spominjajo na sončne opekline. Koža je na otip groba oziroma hrapava, podobna brusnemu papirju. V večini primerov se izpuščaji najprej pojavijo na predelu trebuha in prsnega koša ter se postopoma širijo tudi na druge dele telesa. Včasih so še posebej izraziti pod pazduho, na komolcih in kolenih. Izpuščaji so običajno prisotni od dveh dni do enega tedna. Potem se začne koža postopoma luščiti.

Poleg značilnih izpuščajev je škrlatinka povezana tudi s simptomi, kot so visoka vročina, ki se včasih spremeni tudi v mrzlico oziroma mrazenje, glavobol, vneto grlo z belo-rumenimi zaplatami, otečeni mandlji, pordel obraz, slabost in bruhanje, bledikava koža okoli ustnic ter bele obloge na jeziku, na katerem se sčasoma pojavijo tudi rdečkaste bunkice, zaradi česar jezik spominja na jagodo.

Diagnosticiranje in zdravljenje

Zdravnik najprej preveri prisotnost vidnih simptomov, značilnih za škrlatinko. To pomeni, da bo pregledal otrokovo oziroma vaše grlo, obseg in značilnosti izpuščajev ipd. Nato se običajno odvzame bris grla, ki se ga analizira v laboratoriju. Na podlagi prisotnosti bakterij se škrlatinka potrdi ali ovrže.

Če je ugotovljeno, da je težava res škrlatinka, bo zdravnik predpisal antibiotike. Ti bodo uničili bakterije in pomagali pri okrepitvi imunskega sistema. Pomembno je, da se z jemanjem antibiotikov ne neha, dokler ni porabljeno celotno pakiranje (oziroma količina, ki jo je predpisal zdravnik), tudi če se vmes opazi izboljšanje stanja. Škrlatinka se namreč lahko sicer ponovi. Pri bolezni se običajno predpišejo tudi zdravila, namenjena zniževanju previsoke telesne temperature in blaženju bolečin, povezanih z vnetim grlom. Če je škrlatinka prizadela vašega otroka, mu lahko pomagate s pripravo toplih juh, včasih pa lahko koristi tudi sladoled. Priporočljivo je tudi grgranje slane vode in uporaba vlažilnika zraka. Vse to bo – seveda poleg zadostnih količin tekočine, s katerimi preprečimo dehidracijo – pripomoglo k ublažitvi simptomov in k hitrejšemu okrevanju.


VEČ VSEBIN: