Ženska, ki se odloči za splav, se mora zglasiti pri ginekologu, pred posegom pa jo čaka še svetovanje, kjer dobi veliko informacij o tem, kako se v prihodnje izogniti neželeni nosečnosti.


Svetovna zdravstvena organizacija reprodukcijsko zdravje definira kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje v odnosu do reproduktivnega sistema. Reproduktivno zdravje nam omogoča zdrave in izpolnjujoče spolne odnose, lahko se svobodno odločamo o rojstvu otrok oziroma so nam na voljo vse potrebne informacije v zvezi z načrtovanjem družine. Reproduktivno zdravje se nanaša tudi na zagotavljanje zdrave nosečnosti in poroda ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni, ki povzročajo obolevnost in umrljivost.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je pri nas leta 2011 rodilo blizu 22000 otrok, kar pomeni, da je ženska v rodni dobi v poprečju rodila 1,56 otroka. Kontracepcijska sredstva so pri nas na voljo v okviru zdravstvenega varstva žensk. Kot navaja Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, je bilo leta 2010 pri nas okrog 130000 uporabnic hormonskih in intrauterinskih sredstev za preprečevanje nosečnosti. Poudariti velja, da so tudi druga sodobna kontracepcijska sredstva široko in lahko dostopna vsem.

Splav

Splav, umetna prekinitev nosečnosti

Po podatkih Organizacije združenih narodov v državah v razvoju opravijo kar 19 milijonov splavov, za njihovimi posledicami pa umre 47000 žensk, več milijonov pa jih ima zaradi zapletov pri splavu različne zdravstvene posledice.


Inštituta za varovanje zdravja navaja, da je bilo pri nas leta 2010 opravljenih okrog 4300 splavov, od tega jih je bilo osem odstotkov opravljenih po desetem tednu nosečnosti. V Sloveniji je splav namreč dovoljen do desetega tedna nosečnosti, potem pa ga lahko dovoli le posebna komisija. Sicer pa število splavov pri nas upada, zadnjo smrt ženske zaradi splava pa so zabeležili leta 1986.

Če se ženska za umetno prekinitev nosečnosti odloči po desetem tednu, pa o njeni odločitvi odloča komisija prve stopnje za umetno prekinitev nosečnosti. Če se ženska z odločitvijo komisije ne strinja, se lahko pritoži tudi na drugostopenjsko komisijo.

Razlogi, zakaj se ženske odločijo za umetno prekinitev nosečnosti, so različni. Nekatere se za ta poseg odločijo zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri plodu, druge zaradi svojega zdravstvenega stanja.

Strokovnjaki pravijo, da je prekinitev nosečnosti varna le v primeru, če je opravljena strokovno. Splav sam po sebi torej velja za zelo varen poseg, možnost različnih zapletov pa je zelo majhna.


Kako splav vpliva na duševno zdravje žensk?

Odločitev za splav ali umetno prekinitev nosečnosti zagotovo ni preprosta za nobeno žensko (in njenega partnerja). Nekatere ženske po opravljenem posegu občutijo olajšanje (iz takšnega ali drugačnega razloga), druge pa umetno prekinjena nosečnost močno zaznamuje za vse življenje.

Čustvene in psihološke posledice so po splavu veliko bolj pogoste kot različni drugi zdravstveni zapleti in posledice. Ženske se soočajo s številnimi posledicami: Nekatere občutijo blago obžalovanje, spet pri drugih se lahko razvijejo tudi zelo huda depresivna stanja. Zato je pomembno, da se ženska že pred samim splavom o vseh mogočih tveganjih temeljito pogovori z ustrezno usposobljenim strokovnjakom.

Ženske se lahko po splavu soočajo z različnimi čustvenimi in psihološkimi  posledicami splava. Intenzivnost in čas trajanja je seveda odvisna od osebe do osebe. Najpogostejše posledice, ki jih na duševnem zdravju pušča umetna prekinitev nosečnosti, so obžalovanje, jeza, občutki krivde, sram, občutek osamljenosti in izločenosti, upad samozavesti, nespečnost ali nočne more, težave znotraj partnerskega odnosa, samomorilne misli, motnje hranjenja, depresija, anksioznost.

Čisto vsaka ženska se po umetno prekinjeni nosečnosti lahko sreča z različnimi čustvenimi in psihološkimi posledicami. Številne ženske pravijo, da je splav nanje vplival bolj, kot so pred posegom pričakovale. Kljub vsemu pa so nekatere posameznice veliko bolj dovzetne za razvoj različnih težav na področju duševnega zdravja, ki so posledica umetno prekinjene nosečnosti:


  • Gre za ženske, ki so že v preteklosti imele kakšne druge težave na področju duševnega zdravja.
  • Ženske, ki so bile iz kakršnihkoli razlogov prisiljene v umetno prekinitev nosečnosti.
  • Ženske, pri katerih se verska prepričanja ne skladajo z odnosom do umetne prekinitve nosečnosti.
  • Ženske z različnimi moralnimi ali etičnimi vidiki, ki se ne skladajo z umetno prekinitvijo nosečnosti.
  • Ženske, ki umetno prekinitev nosečnosti doživijo v poznejšem stadiju nosečnosti.
  • Ženske, ki jih partner pr njihovi odločitvi ne podpira.
  • Ženske, ki so se za splav morale odločiti zaradi različnih genetskih ali drugih abnormalnosti plodu.

Splav

Če razmišljate o umetni prekinitvi nosečnosti …

Poudarjamo, da je odločitev za umetno prekinitev nosečnosti težka za vsakogar, zato, preden se dokončno odločite, temeljito razmislite,  se pogovorite s partnerjem (če se za ta korak odločata skupaj) in si tudi sicer naberite čim več relevantnih informacij.

Poiščite si pomoč – Verjetno je eden najpomembnejši korakov, ko se srečujete z nenačrtovano/neželeno nosečnostjo, ta, da se obrnete na strokovnjaka, ki bo znal odgovoriti na vsa vprašanja in skrbi, ki se vam porajajo.

Ne zapirajte se vase – Veliko ljudi ne želi, da bi kdorkoli izvedel za okoliščine, v katerih so se znašli. Začnejo se izogibati ljudi in se zapirati vase. Čeprav je težko, je prav, da v teh težkih trenutkih ostanete povezani z družino in prijatelji, pri katerih boste zagotovo dobili oporo, ki jo potrebujete. Prevelika zaprtost vase lahko vodi v depresijo.

Ne dovolite si biti pod kakršnimkoli pritiskom – Izogibajte se ljudi, ki bi hoteli kakorkoli pritiskati na vas. Le vi ste tisti, ki boste morali živeti s posledicami svoje odločitve.

Pogovor pomaga – Morda poznate žensko, ki je že bila nekoč v podobni situaciji kot vi. Njena zgodba in izkušnja vam bosta v pomoč.

Komentiraj

*****************