Kaj je spontani splav in kakšni so najpogostejši znaki? O spontanem splavu govorimo, ko se nosečnost naravno prekine pred 20. tednom gestacije. Gre za zelo bolečo izkušnjo, o kateri se žal še vedno premalo govori. Tako ženske pogosto ne vedo, na koga bi se obrnile po izgubi, obenem pa se pojavlja tudi ogromno vprašanj.


Tokrat bomo tako poskušali razjasniti nekaj osnovnih nejasnosti, ki so žal še vedno pogosto prisotne, ko se omenja spontani splav.

Spontani splav

 

Veliko število spontanih splavov takoj po zanositvi

Spontani splav je zelo pogost pojav, kar pa še ne pomeni, da ni vaša izkušnja edinstvena. Po nekaterih podatkih naj bi se sicer kar vsaka 4. nosečnost predčasno končala s spontanim splavom. Odstotek je torej zelo visok, pri čemer so to zgolj podatki za nosečnosti, ki jih je bilo že mogoče potrditi z ultrazvokom. Če upoštevamo še obdobje t. i. kemične nosečnosti, ki jo zaznajo le hormonski testi, je odstotek spontanih splavov še precej višji. V takšnih primerih mnogo žensk niti ne ve, da so doživele spontani splav oziroma da so bile sploh noseče, saj krvavitev zamenjajo z menstruacijo. Pozneje obstaja največja nevarnost za spontani splav v 13. tednu nosečnosti.

Zakaj pride do spontanega splava?

Razlogi za spontani splav so lahko zelo različni. Pogosto se zgodi, da zdravnik oziroma ginekolog ne more identificirati konkretnega razloga. Najpogostejši razlog za spontani splav v prvem trimesečju naj bi sicer bile kromosomske nepravilnosti pri zarodku. Drugi pogosti razlogi za spontani splav so še hormonske težave, infekcije, nezdrave življenjske navade (prekomerno uživanje alkohola, kajenje, velike količine kofeina itn.) in izpostavljenost matere radioaktivnemu sevanju ali strupenim snovem. Zelo pogosta je tudi t. i. zunajmaternična nosečnost.


Kot pove že ime, v tem primeru ne pride do implantacije zarodka v maternico, zato ni možen nadaljnji razvoj. Ker je lahko zunajmaternična nosečnost zelo nevarna za žensko, je nujno, da v primeru simptomov, kot so krvavenje, slabost, povišan srčni utrip, prekomerno znojenje in omotica, nemudoma poiščete zdravniško pomoč. Po drugi strani pa ni dokazov, da bi lahko imeli dejavniki, kot so spolni odnosi, zmerno fizično delo ali telovadba, kakršen koli vpliv na spontani splav.

Večinoma je spontani splav posledica precejšnjega števila naključij, zato bi bilo nesmiselno, če bi ob izgubi čutili krivdo. Spontani splav je običajno nekaj, česar žal ni mogoče preprečiti. Prav tako pa spontani splav še ne pomeni, da se bo tako končala tudi vaša naslednja nosečnost. Podatki kažejo, da je možnost za ponovni spontani splav praktično enaka kot pri tistih ženskah, ki še niso doživele tovrstne izgube.

Spontani splav znaki

Spontani splav in opozorilni znaki, na katere morate biti pozorni

Včasih so lahko prisotni znaki ali simptomi, ki opozarjajo na nevarnost za spontani splav. Med takšne znake prištevamo močnejšo bolečino v hrbtu, podobno tisti med menstruacijo, zniževanje telesne težne, belo-rožnat nožnični izcedek in nenadno prekinitev tipičnih znakov zgodnje nosečnosti. Problematičen je seveda lahko tudi rjav ali rdeč/krvav izcedek, vendar ta še ne pomeni nujno, da obstaja tveganje za spontani splav. Mnoge nosečnice namreč krvavijo v zgodnji nosečnosti, vendar kasneje nimajo nikakršnih težav. Vsekakor pa je kakršna koli krvavitev med nosečnostjo razlog, zaradi katerega se morate nemudoma odpraviti k zdravniku.

Preprečevanje spontanega splava

Kot je bilo že omenjeno, spontanega splava v večini primerov ni mogoče preprečiti. Obstaja pa nekaj preventivnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo možnost naravne prekinitve nosečnosti. Kadar je vzrok kromosomska nepravilnost pri zarodku, seveda ne morete narediti ničesar. Največ, kar je v vaši moči, je tako to, da poskušati živeti čim bolj zdravo, preden zanosite. To med drugim vključuje redno fizično aktivnost in zdravo prehrano, pomembno pa je tudi to, da se izogibate stresnim dejavnikom. Priporočeno je tudi, da poskušate pred nosečnostjo izgubiti morebitne odvečne kilograme ali pridobiti nekaj dodatnih kilogramov, če je vaša trenutna teža prenizka.


Odpovejte se nezdravim navadam, kot je kajenje, svetujemo pa vam tudi, da začnete že pred zanositvijo uživati folno kislino, z jemanjem pa nato nadaljujte tudi med samo nosečnostjo. Ko zanosite, se izogibajte izpostavljenosti cigaretnemu dimu in poskrbite za zaščito svojega trebušnega predela. Izogibajte se alkoholu in omejite vnos kofeina, previdni pa bodite tudi pri uživanju zdravil in prehranskih dopolnil. Vedno se pred začetkom jemanja posvetujte tudi z zdravnikom. Previdnost tako ni nikoli odveč. Vsi omenjeni ukrepi bodo navsezadnje zagotovo koristili tudi vašemu zdravju.

Kaj se zgodi, če doživite spontani splav?

Čeprav je tema zelo neprijetna, se moramo ustaviti tudi pri postopkih, ki sledijo spontanemu splavu. V tem primeru morate misliti na svoje zdravje, saj je nujno, da se krvavitev čim prej zaustavi in da se prepreči infekcijo. V zelo zgodnji nosečnosti sicer obstaja velika verjetnost, da se bo odmrli zarodek izločil naravno, včasih pa je potreben tudi zdravniški poseg, saj lahko sicer pride do številnih zapletov. Svetujemo vam, da torej ne oklevate z iskanjem medicinske pomoči. Zagotovo pa je pomembno, da po dogodku poiščete tudi psihološko podporo, tako pri svojih bližnjih kot pri strokovnjakih.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: