Bolna domišljija sili ljudi, da drvijo za fantomi, ki že davno ne ustrezajo resničnemu življenju. Človek hoče nekaj, a sam ne ve kaj. Zaslepljen in s sedanjostjo načelno nezadovoljen je tudi takrat, kadar dobi vse najboljše in najlepše, saj nima več razumevanja in miru, da bi znal vse to ceniti.


sreča

In vendar je vsa človeška sreča le v sedanjosti. Preteklost in prihodnost sta le utvari. Človek je srečen le, če živi v sedanjosti in se z njo sprijazni. Pridobiti si moramo ponovno zmožnost veseliti se življenja in se zavedati, da smo sploh na svetu. Naučiti se moramo gledati lepote, ki nam jih ponuja svet. Da pa bomo vse to opazili, moramo svoj zavestni pogled tako razviti, da bomo zmožni vse to videti in občutiti. Neizpodbitna resnica je, da človek, ki v enem življenjskem položaju ni zadovoljen, z isto življenjsko usmerjenostjo tudi v drugem ne bo, niti takrat ne, kadar bo dobil vse, kar si trenutno želi. Ni namreč življenjskega položaja, ki ne bi imel hkrati senčne in sončne strani. Odvisno je pač od človekove življenjske naravnanosti, katere strani bolje vidi in poudarja.

Čimbolj je človek zrel in popoln, tem lažje spozna, da nesreča ni sama sebi namen, temveč služi višjim ciljem. To spoznanje mu omogoči, da v nesreči ne vidi – kot nevedni ljudje – nekaj hudega in poraznega, temveč nekaj blagodejnega in dobrega. Na ta način se spremeni za tega človeka z enim zamahom vsaka nesreča v srečo. Spoznal je namreč globlji smisel življenja in ve, da je vsak razvoj možen samo z nesrečo. To spoznanje ga zadovolji in veselo doživlja sedanjost. Samo nesreča nas privede do razmišljanja. Samo nesreča nam omogoča, da spoznamo svoje zmote in napake. Samo nesreča nas vodi k popolnosti, vodi nas vedno višje. Doživljanje vsake tako imenovane sreče ali nesreče je odvisno od človekove življenjske naravnanosti.

Izbira med srečo in nesrečo

Dva človeka, na primer, doživita enako nesrečo. Prvi je hvaležen usodi, da se mu ni zgodilo nič hujšega in si misli, bog ve, čemu je bilo to dobro, in je pri tem srečen in zadovoljen. Nasprotno pa drugi preklinja usodo, boga in ljudi, da se mu je moralo zgoditi nekaj tako strašnega, in je neizmerno nesrečen in pobit. Prvi je sprejel nesrečo z optimizmom in s sončne strani, drugi s senčne. Prvi je miren in vdan v usodo in se veseli sedanjosti, drugi je spet živčen, nezadovoljen, razcepljen in si želi v mislih boljše prihodnosti, ki na tak način ne more priti. Nasprotno pa doživita oba enako srečo. Eden bo nezadovoljen in kritičen, drugi pa srečen. Vse naše življenje je stvar naših nazorov in dojemanja. Kar enega razveseli, lahko drugega razžalosti. Važno pri vsej zadevi pa je, da samo tisti, ki gleda na življenje s sončne strani, lahko živi zadovoljno v sedanjosti, medtem ko drugi, ki povsod vidi črno, stalno nezadovoljen s sedanjostjo in vedno upa na boljšo bodočnost. Obstaja pa zakon, da tega, kar človek pričakuje in želi, ni moč obiti, ker vsaka prisila uresničiti nasprotno od zaželenega.


Pesimist doživi zaradi svojega žalostnega življenjskega opazovanja ne samo žalostno sedanjost, temveč ustvari zaradi svoje zmotne življenjske usmerjenosti tudi nesrečno in težavno prihodnost.

Sončni oziroma optimistični človek se stalno veseli lepe sedanjosti, ki mu je tudi nobena nesreča ne zamori! S svojim zaupanjem do sveta si ustvarja vedno lepšo in gladko bodočnost. Optimist poudarja sončne strani življenja. Nesreče ne dojema kot take, ampak vidi v njej sredstvo za dosego sreče. Sedanjost sprejme takšno, kakršna je, saj natančno ve, da po vsakem dežju posije sonce in da po vsakem soncu dežuje. Ve, da sta sonce in dež neizpodbitno potrebna, zato ne teži samo za soncem, temveč vidi tudi v dežju srečo.

Nasprotno pa pesimist poudarja samo temno stran življenja in vidi povsod samo slabo in hudo. Nič ga ne zadovolji. Domišlja si, da se je vse zaklelo proti njemu, da ga vsi zasmehujejo in se iz njega norčujejo, da bi ga jezili. Nad vsem je razočaran. Odpovedal se je vsemu lepemu, dobremu in se s tem sam obsodil na trpljenje.

Hodimo po sončni strani

Brezpogojno se moramo učiti poudariti v vsakem življenjskem položaju sončne strani in povsod iskati lepo in dobro, ker nič ne more biti za nas ali do nas dobro, če tega povsod ne vidimo. Samo tako smo lahko srečni, uravnovešeni, mirni, uspešni in zadovoljni. Da pa bi to stanje dosegli, se moramo sprijazniti s sedanjostjo. Pridobiti si moramo zmožnost posvetiti sedanjosti našo pozornost, popolno zanimanje, razumevanje in dobro hotenje. Čim bolj se človek sprijazni s sedanjostjo, tem bolj zadovoljno, mirno in uravnovešeno bo njegovo življenje. Da pa si bomo pridobili to vzvišeno življenjsko usmeritev in da ne bomo pričakovali vedno srečnejše bodočnosti, moramo spoznati, da se v življenju ničesar ne da izsiliti, ker vsako izsiljevanje boljše prihodnosti po zakonu nasprotno delujočega napora ustvari vedno nasprotno od zaželenega. Neizbežno se moramo sprijazniti z dejstvom, da je naše življenje v vsakem pogledu programirano, določeno in podvrženo nenehnemu razvoju, stalnemu vzponu in očiščenju skozi naše trpljenje. Trpljenje bo izginilo šele takrat, kadar bomo dosegli popolnost. V današnjem času pa ni lahko ljudem razložiti, da bodo v svoji nesreči videli srečo, v sovražniku skritega prijatelja, da bodo vse razumeli in s tem vsem vse odpustili.


Srečo je treba deliti

Ko sem dobila v roke drobno knjižico o sreči, sem se takoj odločila, da bo moj naslednji članek nosil naslov SREČA. Avtor je namreč enkratno predstavil bistvo pojma sreča in razložil, kako jo lahko zelo enostavno dosežemo. Ko sem o tem pripovedovala prijateljem, so me začeli napadati, češ kako se lahko vedeževalka, ki napoveduje prihodnost, navdušuje nad mislijo, da je sreča samo v sedanjosti in ne v prihodnosti ali v preteklosti. Vse njihove očitke sem z lahkoto ovrgla. Navedla sem jim izjave pomembnih slovenskih in svetovnih vedeževalcev, ki so v svojih intervjujih večkrat poudarili, da jim preteklost in prihodnost nič ne pomenita, ampak le sedanjost.
Razlikovati pa moramo med dvema pojmoma, in sicer sta to zadovoljstvo in sreča. Vzemite v roko svinčnik in poskusite napisati v minuti kratko razlago! Videli boste, da zadeva sploh ni tako enostavna. No, ko ste zapisali definicijo, s katero ste zadovoljni, ponudite svinčnik svojim sorodnikom, prijateljem, otrokom. Prav presenečeni boste, koliko različnih pogledov boste dobili v tej temi. To, kar je vam mučno, bo nekomu predstavljalo višek zadovoljstva. In seveda tudi obratno. Da, saj to je čisto naravno. Ljudje smo različni. Moja definicija je naslednja (ampak res čisto moja in prav nič od kje prepisana): Zadovoljstvo je ožji pojem od pojma sreča. Sreča vključuje človeško toplino, dobroto, spoštovanje, medsebojno razumevanje, strpnost, usmiljenje in še tisoč drugih plemenitih čustev. Če neko delo dobro opravim, sem zadovoljna. Če pa s tem delom nekomu pomagam ali polepšam dan, sem srečna. Že star slovenski pregovor dojema to bistveno razliko, ko pravi: srečo je treba deliti! Če smo sami, sreče nikoli ne bomo doživeli. Srečo bomo začutili v nesebičnem dajanju, pa tudi dobivanju – pa ne materialnih dragocenosti. Če razvijem misli naprej, najdemo srečo v premagovanju težav, ovir, samega sebe.

Sansao M. Alia

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: