Velika večina staršev bi se strinjala, da je starševstvo naporna naloga, ne le zaradi precejšnje mere odgovornosti, pač pa tudi zato, ker ni njihova edina naloga v življenju. Tu je še stres, vezan na službeno delo, plačevanje računov, odnosi s partnerjem, lastnimi starši in podobno. Starejši kot je otrok, več besednega sporazumevanja obvlada. In prav na tej točki – v sporazumevanju – se stvar pogosto zaplete. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj priporočil dobrega sporazumevanja z otroki.


Otroku bodite dostopni

  • Opazujte ga in videli boste, kdaj je pogovorom z vami najbolj naklonjen, na primer med pripravljanjem kosila, pred spanjem, med vožnjo ali ko se kam odpravita sama.
  • Začnite sami s pogovorom, in sicer na nenapadalen in nevsiljiv način. Tako otrok vidi, da je za vas pomemben in da vam zato ni vseeno, kaj se z njim dogaja.
  • Če imate otrok več, vsakemu od njih namenite kdaj čas povsem ločeno od ostalih. Lahko se organizirate tako, da se v družini ve, na kateri dan v tednu greste s kom denimo na potep. To ne pomeni, da prostočasne dejavnosti družine kot celote odpadejo, nasprotno; to je le še en dragocen dodatek k njim, ko se vsak otrok zase počuti pomembnega.
  • Pokažite zanimanje za otrokove interese, na primer, katera glasba je zdaj moderna, kateri filmi igrajo v kinu …
  • Če otroka povprašamo za njegovo mnenje, mu damo vedeti, da je za nas pomembno. Tako dobi priznanje lastne vrednosti in sporazumevanje je na ta način vedno olajšano. Namreč, če so v središču pogovorov in dogovorov vedno le starševa mnenja in stališča, se utrjuje otrokova podrejena vloga. Pogosto otrok, če ne prej, v obdobju adolescence vrne udarec.

Starši in otroci

Naj otrok čuti, da ga poslušate

  • Kadar prične vaš otrok govoriti o svojih strahovih, skrbeh, zadregah … si vzemite čas in prekinite tisto, kar delate. S tem mu najbolj pokažete, koliko vam pomenijo njegovi občutki in počutje.
  • Ko se otrok ali mladostnik loti pripovedovanja o nečem, poslušajte do konca. Izogibajte se poseganjem v besedo, preden pove do konca.
  • Naj svojo glediščno točko o določeni stvari pojasni, čeravno vam ni všeč in vam je težko o tem poslušati.
  • Če gre za konflikten pogovor, na koncu poskušajte ponoviti otrokove in svoje glavne misli, tako da bosta oba vedela, ali sta prav razumela.

Na njegove besede se odzovite tako, da vas bo slišal

  • Omehčajte ostre besedne odzive; otrok se bo pred vami zaprl, če boste nenehno delovali napadalno in jezno.
  • Svoje mnenje izrazite, ne da bi degradirali njegovo. Tudi otroci imajo svoj pogled na dogajanja, in prav je, da jih slišite. Včasih spoznamo, da znajo biti v čem zelo modri.
  • Izogibajte se prepirom v smislu, kdo ima prav. Boljša možnost je sporazumevanje v smeri: “Vem, da se ne strinjaš z mano, ampak tako na to gledam jaz. Kaj bova s tem naredila zdaj?”
  • Bodite pozorni na otrokova čustva med pogovorom. Če opazite, da je postal žalosten ali prizadet, se ustavite, pomislite, kaj vse ste rekli. Starše v jezi pogosto zanese in rečejo preveč. Besed in drobnih, a zanesljivih ran v otrokovi notranjosti, je nemogoče vzeti nazaj.

Zapomnite si

  • Otroci se večine vedenjskih vzorcev naučijo s posnemanjem, kar velja tako za način sporazumevanja z ljudmi, kot tudi za izražanje jeze in ostalih čustev.
  • Otroci dostikrat preizkušajo svoje starše: povejo le drobne delčke o stvareh, ki jih težijo. Dobro jih poslušajte in lahko da se bodo opogumili deliti z vami več.

Preberite si tudi, kako otrokom pomagamo pri napadih besa.

Komentiraj

*****************