Sterilizacija predstavlja trajno metodo kontracepcije, saj gre za postopek, ki dokončno prepreči možnost zanositve. Tokrat se posvečamo predvsem sterilizaciji žensk, ki jo delimo v dve skupini, in sicer na kirurško in nekirurško.


Medtem ko je pri kirurški sterilizaciji učinek takojšen, pa je treba pri nekirurški počakati malo dlje, načeloma do treh mesecev, da se potrdi, da res ne morete več zanositi. V vmesnem času je tako nujna uporaba dodatne zaščite.

Komu je namenjena sterilizacija?

Ženska sterilizacija v osnovi temelji na prekinitvi prehodnosti jajcevodov. Primerna je za tiste posameznice, ki so odločene, da ne želijo (več) otrok. Postopek je načeloma nekoliko bolj zapleten v primerjavi z moško sterilizacijo, bolj znano kot vazektomija. Za sterilizacijo se običajno odločajo ženske, starejše od 40 let. Starostna meja v Sloveniji je sicer 35 let, poseg pa mora odobriti tudi posebna komisija.

Razlika med kirurško in nekirurško sterilizacijo

Kirurška sterilizacija žensk je poseg, pri katerem se jajcevodi prerežejo ali zavežejo. Običajno se zdravniki odločijo za minimalno invaziven kirurški poseg, imenovan laparoskopija, ki poteka v splošni anesteziji. Poseg je mogoče opraviti tudi takoj po vaginalnem porodu ali carskem rezu. Pri nekirurški sterilizaciji pa se jajcevodi zaprejo, in sicer z uporabo medicinskih pripomočkov, ki se jih vstavi skozi nožnico, zato ni potreben kirurški rez, poseg pa se opravlja v lokalni anesteziji. Rezultat je v obeh primerih enak, čeprav pri nekirurški sterilizaciji nekoliko zakasnjen. Dozorelo jajčece ne more več doseči maternice, obenem pa jajčeca ne morejo doseči niti spermiji. Brez oploditve jajčevca pa nosečnost seveda ni mogoča. Tako pri kirurški kot nekirurški sterilizaciji je učinek običajno trajen, odstotek neuspešnosti posegov pa je zelo nizek.


Kako dolgo traja okrevanje?

Tako pri kirurški kot nekirurški sterilizaciji je okrevanje načeloma hitro in neproblematično. Pri nekirurški sterilizaciji je proces okrevanja seveda še nekoliko hitrejši. Že kmalu po posegu boste lahko zapustili bolnišnico, priporoča pa se, da še nekaj dni počivate. Sterilizacija je varen postopek, ki ne vpliva na vaše hormonsko ravnovesje, menstrualne cikluse ali libido. Sodeč po izsledkih nekaterih raziskav naj bi ženska sterilizacija celo nekoliko znižala tveganje za raka na jajčnikih. Vendar pa je pomembno, da je ženska pred njo zares seznanjena z vsemi potrebnimi informacijami in odločena, da si posega zares želi. Ko je sterilizacija opravljena, je namreč praktično nemogoče doseči prvotno stanje, če bi si premislili, še posebej pri nekirurški sterilizaciji.

Če torej obstaja možnost, da bi si v prihodnosti vendarle želeli zanositi, sterilizacija ni prava rešitev za vas. Namesto tega se s svojim ginekologom oziroma z ginekologinjo raje pogovorite o drugih možnostih kontracepcije. Upoštevati morate tudi, da sterilizacija ne zagotavlja zaščite pred spolno nalezljivimi boleznimi, prav tako pa vam ne pomaga pri uravnavanju menstrualnega ciklusa, kot je to značilno za nekatere druge vrste kontracepcije, predvsem za kontracepcijske tabletke.

Komentiraj

*****************