Solze predstavljajo pomemben dejavnik v obstoju človeške vrste. Z jokom se iz telesa izločajo škodljive snovi, ki nastajajo pri emocionalnih obremenitvah. Z zadrževanjem solz se te škodljive snovi kopičijo in tisti, ki manj jokajo ali pa sploh ne, prej umirajo.


jok

Vse do konca sedemdesetih let nam je lakrimologija lahko ponudila več vprašanj kot odgovorov. Dolgo je veljalo prepričanje, da je jokanje ena od človeških lastnosti, saj edino človek z izločanjem solz pokaže svoje emocije, torej so solze in čustva v medsebojni povezavi. Jokam, torej sem!

MANJ SOLZ, KRAJŠE ŽIVLJENJE

Veliko ljudi pozablja na solze glede na sliko o osebi, ki jo želijo predstaviti javnosti. V našem vsakdanu se smatra neprimerno, če odrasli jokajo – posebno moški. Torej želimo prav to, po čemer se razlikujemo od drugih živih bitij, skriti, zato lahko zbolimo, ne samo psihično, ampak celo fizično. Od otroštva se učimo, da pred drugimi skrivamo solze in to počnemo tako uspešno, da na koncu celo sami ne razumemo lastnih občutkov. Posebno moški ne opazijo, da so pogosto žalostni in bi radi jokali. In to je cena, ki jo plačajo v obliki raznih stresnih obolenj, saj to pomeni zatajiti naravo ali jo izzivati. Tako so moški veliko bolj nagnjeni k rani na želodcu, za katero je dokazano, da se pri moških pojavlja pogosteje kot pri ženskah.

V Ameriki so pred časom izvedli anketo z nekaj sto prostovoljci, ki so pisali “dnevnik jokanja”. V roku enega meseca ni potočila solze več kot polovica moških, medtem ko je bilo tovrstnih žensk le 6 odstotkov. Če pa je bil proces jokanja sprožen, potem sta oba spola jokala enako dolgo – približno 6 minut. Najugodnejši čas za jokanje je bil med 19. in 22. uro. Kot vzrok joka je 40 odstotkov žensk navedlo skrhane medsebojne odnose, 27 odstotkov pa filme in televizijske oddaje, pri moških pa je bil ta odstotek izravnan.

Najpomembnejši rezultat raziskave pa je bil, da je 85 odstotkov žensk in 73 odstotkov moških potrdilo, da so se po joku počutili mnogo bolje. Zato so strokovnjaki postavili tezo, da z jokanjem človek izloča škodljive kemikalije, ki se tvorijo v telesu ob čustveni obremenitvi.


Jok lahko torej primerjamo s praznjenjem črevesja, mokrenjem ali znojenjem. Pri ljudeh, ki se emocionalno ne razbremenijo, so najpogostejša obolenja rana na želodcu in dvanajsterniku, povečan arterijski pritisk, razna revmatska in alergijska obolenja, ledvične težave in podobno.

KEMIJSKA ANALIZA ČUSTEV

Biokemijska sestava solz se razlikuje glede na vzrok jokanja, ali je to posledica čustev ali pa zunanjih dražljajev (rezanje čebule). Emocionalne solze vsebujejo za 24 odstotkov več beljakovin. V obeh vrstah solz pa je prisoten hormon prolaktin, za katerega je značilno, da nastaja v času stresne situacije.

Zdravniki še vedno analizirajo razne fiziološke tekočine, da bi ugotovili bolezensko stanje, lakrimologi pa so prepričani, da ni daleč čas, ko bodo za diagnosticiranje bolezni analizirali tudi solze. Predvsem bodo postale ozdravljive razne psihične bolezni, saj bo analiza solz pokazala materijo, ki opredeljuje človeške emocije.

NEVARNO ZADRŽEVANJE ČUSTEV

Vse to brez dvoma kaže, da je napačno ali celo nevarno zadrževati čustvene reakcije in jih dušiti v sebi. Jok ali smeh, potreba po čustvenem izražanju pred drugimi ljudmi so povsem normalne in naravne reakcije vsakega človeka. Raziskave kažejo, da tihi in vase zaprti ljudje pogosteje obolevajo od tistih zgovornejših. Kdor verjame, da je molk zlato in ne izraža svojih čustev, proizvaja hormone, ki slabijo splošno odpornost telesa. V prvi vrsti to velja predvsem za moške, ki jim čustva nekako ne gredo z jezika. Tako molčanje zahteva velik napor, izziva glavobole, rano na želodcu, bolezni srca, lahko celo raka. Pomirjujoče stanje, ki nastopi potem, ko nekdo odpre svojo dušo in razkrije svoje težave, je že dolgo poznano – nekoč spovednica, danes ordinacija psihoterapevta – sedaj pa imamo celo znanstvene dokaze.

Torej, če želimo dolgo in zdravo življenje, nikar ne potiskajmo in ne dušimo svojih čustev.

Sonja A. Mrak


Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin: