Vsak otrok je seveda svet zase. Na otrokovo osebnost vpliva ogromno različnih dejavnikov, zato se moramo izogibati pretiranemu posploševanju. Kljub temu pa psihologi ugotavljajo, da je lahko eden izmed dejavnikov, ki lahko vplivajo na otrokovo osebnost, tudi ta, za katerega otroka po vrsti gre. Tako lahko govorimo tudi o nekaterih pogostih lastnostih, ki se pojavljajo pri najstarejših, najmlajših in srednjih otrocih. Preverite, ali se tudi osebnost vašega otroka vsaj deloma ujema s spodnjimi opisi – obenem pa vam ponujamo tudi nekaj nasvetov za koristne »vzgojne prijeme«, glede na to, za katerega otroka po vrsti gre.


Otroci

Prvorojenci – najstarejši otroci v družini

Pogosto so prvorojenci zelo zanesljivi in nimajo težav z organizacijo – večkrat so lahko celo pretirano previdni. Njihova želja je, da bi imeli vse pod nadzorom, zaradi česar so včasih tudi nekoliko ukazovalni. Prvorojenci imajo večinoma tudi to srečo, da v otroštvu preživijo največ kakovostnega časa s svojimi starši. Za najstarejše otroke v družini je značilno, da se že v otroštvu pogosto vedejo kot majhni odrasli. Pohvale, ki se nanašajo na to, kako zrelo se obnašajo, jim izjemno prijajo. Pogosto imajo najstarejši otroci tudi največ odgovornosti, saj sodelujejo pri skrbi za svoje mlajše sorojence. Starši imajo za njih nemalokrat velike načrte, s čimer lahko ustvarijo precej pritiska.

Pri vzgoji morate upoštevati predvsem to, da vaši prvorojenci niso nekakšna pomanjšana kopija vas samih. Dovolite jim, da izrazijo svojo osebnost, želje in interese. Ne silite jih na primer k obiskovanju dejavnosti, ki ste jih sami vedno želeli obiskovati, a za to ni bilo prave priložnosti. Poleg tega pa se potrudite, da do svojih prvorojencev ne boste pretirano kritični. Čeprav gre za najstarejšega otroka, je to še vedno otrok. V ospredju naj ne bo le to, kaj otrok zna in česa je sposoben. Svojemu prvorojencu večkrat pokažite, da je vaša ljubezen brezpogojna, neodvisna od otrokovih dosežkov.

Srednji otroci

Večinoma veljajo srednji otroci za najbolj problematične in uporniške. Vendar pa so po drugi strani tudi zelo dobri pri sklepanju kompromisov in navajeni vloge mediatorja. Tako so srednji otroci kasneje običajno zelo dobri prijatelji. Glavna težava, ki jo imajo pogosto srednji otroci, je, da ne dobijo toliko pozornosti kot najmlajši v družini, obenem pa niti nimajo toliko odgovornosti kot starejši, kar pomeni tudi manj priložnosti za dokazovanje. Tako poskušajo srednji otroci najti nekaj svojega – nekaj, s čimer bi izstopali. Velikokrat lahko to pomeni tudi za starše povsem nerazumljive »izpade«. Pogosto si srednji otroci tudi močno prizadevajo tudi za to, da bi si ustvarili svoj socialni krog izven primarne družine.


Ker imajo srednji otroci večkrat občutek, da so spregledani, je pomembno, da si starši občasno vzamejo čas samo zanje. Otrokovih dosežkov ne jemljite kot nekaj samoumevnega, obenem pa večkrat izpostavite tudi otrokove specifike. Namesto da ves čas ponavljate tisto klasično vprašanje, zakaj otrok ne more biti bolj podoben starejši sestri ali bratu, dajte otroku raje vedeti, da zaznavate in cenite njegovo individualnost. In še zanimivost: srednji otrok je pogosto »izposojevalnica« za starejše in mlajše sorojence, naj gre za igrače ali kasneje tudi za denar.

Najmlajši otroci

Za najmlajše otroke pogosto velja, da so zelo družabni in zabavni. Obenem pa znajo biti tudi precej manipulativni in osredotočeni le nase oziroma narcisoidni. Radi so v središču pozornosti, vendar staršem običajno ne povzročajo posebnih težav, saj je njihov odnos do življenja zelo sproščen. Morda se vam sicer zdijo določene kontradiktorne, vendar so občasno takšni tudi najmlajši otroci v družini. To je povezano z dejstvom, da jim starši večkrat ne postavijo jasnih mej. Večino časa se zdi, da jim je dovoljeno marsikaj, kar pri starejših otrocih nikakor ni bilo sprejemljivo. Ko starši občasno postanejo nekoliko bolj strogi, otroci ne vedo dobro, kako se obnašati, saj so navajeni, da so vedno deležni pohval. Pri vzgoji najmlajših otrok morate tako paziti, da ne boste preveč popustljivi, seveda predvsem za otrokovo dobro.

Pazite, da bodo zadolžitve enakomerno razporejene med vse otroke, seveda z upoštevanjem otrokovih let in zmožnosti. Pozorni bodite tudi na to, da iz mlajšega otroka ne boste naredili nemočne žrtve, saj lahko občutek, da pri vsem potrebuje pomoč drugih, otroku v življenju precej škodi. Običajno so sicer najmlajši otroci precej kreativni, zato poskrbite, da bo imel otrok na voljo dovolj priložnosti, da svojo kreativno žilico tudi izrazi oziroma udejanji. Poleg tega pa so najmlajši otroci pogosto pravi zabavljači, ki spravljajo v smeh vse okoli sebe.

Komentiraj

Ne zamudite zanimivih vsebin:

SHARE